Ministrstvo za kulturo je konec minulega tedna objavilo javne razpise za izbor kulturnih projektov na področjih uprizoritvenih, glasbenih in vizualnih umetnosti ter za dodelitev delovnih štipendij na področju umetnosti za leto 2023. »Na vseh razpisanih področjih je zagotovljenih več sredstev kot v zadnjih letih, kar uresničuje našo zavezo o podpori tako imenovani živi umetnosti,« pravijo na ministrstvu. Rok za prijavo je 14. november 2022, kar je prav tako »novost«: v preteklih letih so namreč vsakokratni projektni razpisi pogosto »zamujali«, zaradi njihove pozne objave pa so bili tudi rezultati večkrat znani šele sredi leta, za katerega so bili razpisani, izvedba projektov pa posledično zgoščena v jesen ter prednovoletni čas. (To velja tudi za letošnje projektne razpise, ki jih je prejšnje vodstvo ministrstva objavilo šele proti koncu marca, na rezultate pa je bilo treba čakati do začetka poletja.)
Pravočasni izid razpisov bo ustvarjalcem nemara vsaj toliko v pomoč kot večja količina denarja, ki je na razpolago. »Pretekli dve leti sta zaradi epidemije in delovanja prejšnje vlade proti delu kulturne scene povzročili veliko škode na področju ustvarjalnosti,« poudarjajo na Maistrovi. »S povečanjem sredstev delno popravljamo nastalo škodo ter dajemo dodaten zagon umetnikom in producentom, da bodo lahko v prihajajočem kriznem času nemoteno delovali.«
Nov razpis za štipendije
Ministrstvo bo tako v letu 2023 za projekte na področju uprizoritvenih umetnosti namenilo 400.000 evrov (letos je bilo na razpolago zgolj 185.000 evrov), za projekte na področju glasbenih umetnosti 460.000 evrov (za letos so okvirna sredstva znašala 335.000 evrov), 220.000 evrov pa projektom na področju vizualnih umetnosti – tu je bilo sicer za tekoče leto na voljo 250.000 evrov, vendar pa je bilo od tega 150.000 evrov namenjenih za delovne štipendije, ki jih bodo po novem razdeljevali posebej. Na razpisu za delovne štipendije na področjih uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, ki je namenjen samozaposlenim v kulturi, bo tako na voljo 390.000 evrov, pogoji za vsa področja bodo poenoteni, skupno pa bo podeljenih skoraj dvakrat več štipendij kot letos. V začetku novembra bo predvidoma sledil še razpis za izbor kulturnih projektov na področju intermedijskih umetnosti.
Prenovljena zasnova projektnih razpisov sicer prinaša še nekaj manjših novosti: področje glasbenih umetnosti ima denimo novo podpodročje Prva podpora projektu, ki se vsebinsko nanaša na projekt producenta, glasbenika, avtorja ali organizatorja koncertov, čigar projekt še ni bil sofinanciran iz kulturnega proračuna in bo prvič izveden v letu 2023. Prav tako je v novih enoletnih razpisih nekoliko omiljen pogoj glede lastne udeležbe: prosilci lahko po novem zaprosijo za 80 odstotkov celotne vrednosti projekta (prej 70 odstotkov), poleg tega se pri večini projektov zvišujejo tudi najvišje možne zaprošene vrednosti (na področju uprizoritvenih umetnosti je na primer mogoče zaprositi za največ 18.000 evrov za posamezni projekt oziroma za 10.000 evrov, če gre za prvo podporo projektu). Strokovne komisije bodo pri ocenjevanju referenc za preteklo obdobje upoštevale tudi, da je šlo za obdobje, ki so ga krojile epidemične in postkovidne razmere.
Prenovljene komisije
Področne strokovne komisije se bodo sicer odpiranja razpisnih vlog lotile v novih zasedbah, kajti potem ko je kulturno ministrstvo konec septembra sprejelo nov pravilnik o strokovnih komisijah, je samodejno prenehal tudi mandat dosedanjim članom teh teles, ki so bili imenovani v času mandata ministra Vaska Simonitija. V začetku oktobra je tako ministrstvo za kulturo javno povabilo vse zainteresirane kandidate in kandidatke, da do danes zvečer podajo kandidaturo za članstvo v stalnih strokovnih komisijah; nove članice in člani naj bi bili znani do konca oktobra.
Novi pravilnik o strokovnih komisijah, o katerem smo pred časom že poročali, podeljuje komisijam večjo avtonomnost, zmanjšuje vpliv politike na njihovo delo, predvideva pa tudi razširitev članstva, s čimer naj bi omogočili širšo strokovno zastopanost in ustreznejše vrednotenje projektov. Prav tako naj bi bile sestave komisij uravnotežene po spolu, starosti in geografski razpršenosti članic oziroma članov, obsegale naj bi tudi čim širši nabor izkušenj s posameznega področja. Stalnih komisij je po novem 18 – uvedeni sta bili novi komisiji za nesnovno kulturno dediščino in podporne programe v kulturi, ni pa več po dveh komisij na področjih uprizoritvenih in glasbenih umetnosti; ukinjena je bila tudi komisija za samozaposlene, katere pristojnosti so se prenesle nazaj na področne komisije.
