Pravzaprav nekatere stvari čudijo. No, ali pa po razmisleku tudi ne. Mislim na primer na vse sorodstvene in družinske vezi v ameriški politiki, ki se pri izvajanju oblasti ne zdijo dosti drugačne od severnokorejskih dinastijskih zvez ali določenih kraljevih zvez v Veliki Britaniji ter še kje. In potem se človek vpraša o podobnostih ter razlikah med temi »demokratičnimi« oblastnimi sistemi. Pridemo lahko do več ugotovitev, ki so skupne za navedene države.
Tako seveda danes družinske vezi, podobno kot v srednjem veku, ki je očitno zgled tem »naprednim« družbam, predstavljajo medsebojno osnovo ter zaupanje za avtokratsko vodenje držav. Druga skupna lastnost je težnja za še večjim osebnim bogatenjem. Tu denimo New York Times poroča, da se je Donald Trump s položajem predsednika še dodatno finančno okoristil.
Tudi mafijsko reševanje svojih dobičkov in zaslužki s prodajo nafte, orožja in nakupi kakšne države, ali pa pošiljanje svojih vojakov v vojne, ni nenavadno. Kot tudi ne degenerirane poteze in povezovanja z Epsteinom tako v Ameriki kot na britanskem kraljevem dvoru. No, in ko je ravnanje teh mogočnežev odvisno oziroma omejeno le »z lastno moralo«, potem se nam vsem skupaj ne piše dobro. Ti ljudje brez morale so namreč vzor mnogim po svetu in tudi krojijo usodo ter življenje na njem.
In seveda je treba najprej »razsuti« OZN, zanikati mednarodno pravo in osnovne človekove pravice, zatem pa se pojaviti kot »odrešenik«. Mimogrede se še prijaviti za Nobelovo nagrado za mir, narediti doma v ZDA red pred begunci z rasistično ICE in »rešiti več vojn po svetu«, kot pa jih povzročiti. Tako se pride »v zgodovino«.
Žal se v kontekstu zgoraj navedenih vsebin pojavljajo tudi ljudje, ki želijo biti všečni in papagajevsko ponavljajo vdanost ter vzorčnost predvsem ameriških zgledov.
Ko sta ameriška prva dama ter njen soprog vzor, kaj se lahko doseže v življenju, potem res ne smemo imeti »moralnih zadržkov« do ničesar, kar nas pelje na pot bogastva in oblasti. No, razen morda kakšne »nepotrebne« vmesne ali redne volitve »motijo« to idilo. In seveda se je treba zapisati še v zgodovino kot velik »pozitivec«, da se bo kakšna letalonosilka imenovala po slavnih osebnostih.
In tako pridemo do razmisleka o stanju »nacije« na Slovenskem. Tu smo tako skoraj vsi sorodniki, ali pa se dobro poznamo, tako da bi lahko to dejstvo izkoristili za še tesnejše vezi in predvsem »denarni napredek« pri skupnem sobivanju. Morda tudi za kakšen dodaten kilometer avtoceste ali pa parkirno mesto. Morda bi bil že čas, da se nehamo pogovarjati o »minimalcu«, »božičnici«, »priložnostih za ekonomski razvoj pri prodaji granat Ukrajini« in se usmerimo v kakšno »majhno, a odlično vojno« ali pa v poimenovanje Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Tu je bodočnost in ni čakalnih vrst. Znani odrešitelji pa že čakajo v vrsti za oblastni prestol in kos potice. Vsaka asociacija na tuje zglede in na bližnje domače volitve je seveda zgolj slučajna. Vsekakor se ne glede na vse splača obuti čevlje in iti na volitve, sicer bomo imeli preveč prvih dam. Vemo pa, da vseeno vsi ne morejo biti prvi.
Miloš Šonc, Grosuplje