Pred 30 leti je Nedeljski dnevnik izšel 9. junija 1996 in med drugim prinesel zgodbo o velikih orožarskih poslih, ki so potekali tudi skozi Slovenijo. Med osumljenci, ki so hoteli obogateti s hudo nevarnimi rdečim merkurijem ter osmijem in plutonijem (iz katerih naj bi sestavili jedrsko orožje), je bilo tudi nekaj pomembnih desničarskih politikov, recimo ruski liberalni ultradesničarski državnik Vladimir Žirinovski (1946–2022), ki se je rad potikal po Bledu, menda kot turist in diplomat, v bistvu pa se je, če smo prav razumeli, dobival z gorenjsko-avstralsko-liberijskim poslovnežem Nicholasom Omanom (1942), ki je imel očitno težave v istem poslu.
Mimogrede, obrambno ministrstvo je Omana v času ministra Janeza Janše bremenilo, da je hotel naši vojski drago prodati neuporabne plinske maske. A Žirinovski in Oman sta bila mali ribi. Z rdečim merkurijem so italijanski preiskovalci povezovali namreč velikega mojstra tajne italijanske lože P2 Licia Gellija (1919–2015), njegovega sina Maurizija Gellija (1959), celo barcelonskega nadškofa Ricarda Maria Charlesa (1926–2013), švicarskega notarja Hansa Keunga in somalijskega orožarskega poslovneža Saida Omarja Mugno, ki ga nekateri italijanski mediji povezujejo s smrtjo dveh italijanskih raziskovalnih novinarjev, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi, v Somaliji leta 1994.
V vsakem primeru nevarna družba, a verjetno ne bomo nikoli izvedeli, za kakšen posel natančno je šlo. Do obtožb in procesa namreč ni nikoli prišlo, bog ve, kaj je bilo zadaj, morda so enostavno tihotapili konvencionalno orožje, to se zdi še najbolj donosno. Za rdeči merkurij pa svetovni splet trdi, da niti ne obstaja oziroma da gre za mit. Manj mitološko se je leta 2006 v Avstraliji odrezal naš Nicholas Oman, obsodili so ga na šest let zaradi pedofilije.
