Navigacijski sistemi, ki so nekoč nezmotljivo usmerjali utrip enega najbolj tehnološko naprednih mest na svetu, so postali kolateralna škoda vojne v regiji. Zaradi spopada v Iranu oborožene sile po vsem Perzijskem zalivu namreč pospešeno nameščajo ofenzivne in defenzivne sisteme za elektronsko bojevanje. Njihov cilj je zaščita pred tujo grožnjo, predvsem droni in vodenimi izstrelki, toda nevidne posledice tega ukrepa so ohromile civilno življenje in gospodarstvo od obal Kuvajta do ulic Dubaja.
Motenje globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, med katere sodi tudi ameriški GPS, se kaže predvsem kot popolna blokada signala ali pa kot tako imenovano slepljenje (»spoofing«), pri čemer naprave prejemajo lažne koordinate. Tehnološko ozadje te ranljivosti je preprosto.
Jim Stroup, strokovnjak za razvoj pri tehnološkem podjetju SandboxAQ, je za medije pojasnil, da signali potujejo s satelitov, oddaljenih več kot 20.000 kilometrov. Ko dosežejo površje, so izjemno šibki, zato jih z lahkoto preglasi že osnovni močnejši zemeljski oddajnik.
Posledice so lahko velike. Podatki obveščevalnega podjetja za pomorstvo Windward razkrivajo, da je bila v samo enem dnevu na začetku marca prekinjena ali ponarejena geolokacija več kot 1650 komercialnih ladij v zalivu. Elektronske motnje so na digitalnih zemljevidih plovila prestavile na suho zemljo globoko v notranjost Irana, Savdske Arabije in Omana.
Kar se kaže kot pomorska anomalija, pa v vsakdanjem življenju prebivalcev povzroča kaos na cestah dubajske metropole. Znane aplikacije, kot sta Waze in 2GIS, so na območjih, kot sta Dubai Marina in osrednje poslovno središče, postale praktično neuporabne. Za voznike in dostavljalce so digitalni zemljevidi, ki so bili nekoč njihovo glavno orodje, postali ovira.
Izkušeni vozniki so se prilagodili prvi. Mohamed Asif, ki po dubajskih cestah vozi že več kot dve desetletji, zdaj preprosto ignorira navodila na zaslonu, je povedal novinarjem. Ko mu aplikacija nesmiselno izračuna 40-minutno pot za razdaljo, ki je oddaljena nekaj ulic, se zanese izključno na svoj spomin. Vendar pa tisoče novih delavcev v platformni ekonomiji te prednosti nima.
Vanš Gupta, ki za dostavno platformo Noon dela manj kot leto dni, je moral temeljito spremeniti svoj način dela. Pred začetkom vožnje si mora zdaj ročno zapomniti celotno pot ali pa nenehno klicati stranke za usmerjanje, kar drastično podaljšuje čas dostave.
Padec zanesljivosti GPS pa ne vpliva samo na posameznike. Močno prizadene tudi avtomatizacijo. Raman Pathak, izvršni direktor logističnega podjetja Jeebly, opozarja, da napačni lokacijski podatki v realnem času uničujejo algoritme za dodeljevanje naročil. Ker sistem napačno beleži lokacije voznikov, so časi prihodov postali nepredvidljivi, avtomatizirane dispečerske operacije pa neuporabne.
Logistična podjetja so prisiljena narediti korak nazaj. Ugašajo pametne sisteme in se vračajo k ročnemu, človeškemu usklajevanju. Ta proces je bistveno počasnejši, dražji in onemogoča obvladovanje velikega obsega pošiljk.
Mednarodna skupnost na stopnjevanje elektronskega bojevanja že nekaj časa gleda zaskrbljeno. Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) sta izrazili »resno zaskrbljenost« zaradi vpliva vojaških operacij na globalno civilno navigacijo, saj trenutne razmere kažejo, da v dobi medsebojne povezanosti frontna črta ni več omejena zgolj na fizično bojišče.
