Roparji so v draguljarno Malalan na Mestnem trgu vstopili deževnega 3. februarja 2016 ob 11.32. Najprej je prišla vitka ženska z belo poltjo in črnim pažem. Prav nič ni bila videti sumljiva: zaprla je dežnik, v rokah je imela mobilni telefon. Potem je nenadoma odrinila prodajalko, v predprostor je vstopil še moški, ki je ob vrata podstavil desko in dežnik, da se ne bi samodejno zaprla. Nato je pritekel še en moški, oblečen v črno. Prva dva roparja sta takoj vsak s svojim kladivom začela razbijati vitrine, tretji pa je prestrašeni prodajalki, ki je zakričala in za trenutek pomislila na beg, zagrozil s pištolo.
Draguljarno so po petih minutah zapustili z 78 dragocenimi urami, vrednimi skoraj 449 tisoč evrov. V beg so se najprej pognali s kolesi – neustrašen zlatarski pomočnik jim je sledil in bi enega celo ujel, če ga ne bi ustrelili v nogo. Potem so na Grudnovem nabrežju sedli v ukradeno toyoto RAV, v kateri jih je čakal pajdaš in ki so jo pozneje policisti našli zapuščeno v Vodicah.
Kriv, a ne obsojen
Do zdaj sta bila vpletenosti v rop obtožena dva moška. Najprej Srb Peter Škoro (predstavljal naj bi se tudi kot Srđan Pajović, Tomislav Matija Jandel, Darko Valenčić ali Predrag Milojević), ki so ga na podlagi evropskega pripornega naloga našli na belorusko-poljski meji. Tožilstvo mu je očitalo, da naj bi roparje s toyoto odpeljal z Grudnovega obrežja. Identificirali so ga na podlagi sledi v vozilu. Toda obsodili so ga le zaradi tatvine tega avta noč pred tem v Kopru, za rop pa ne.
Tožilstvo je takrat zagrešilo napako, ko je tik pred koncem sojenja spremenilo obtožnico na tak način, da je bila v nasprotju sama s sabo. Takrat je sodnik Zvjezdan Radonjić izjavil, da je Škoro nedvomno kriv, a ga na podlagi tega, kar je ponudilo tožilstvo, ne more obsoditi.
Preoblečen v žensko
Drugi je na zatožno klop sedel srbsko-francoski državljan Djordje Vostinić. Tudi tega so našli na podlagi sledi. Teh je bilo sicer malo, rop je bil profesionalno izveden, storilci so bili maskirani, nosili so tudi rokavice. Dve sledi so forenziki vendarle uspeli zavarovati, in sicer na kladivih. Eno je obležalo v Ključavničarski ulici, kjer so imeli pripravljena kolesa. Na njem so našli mešano biološko sled treh moških, tudi Vostinića. Tožilstvo je bilo prepričano, da je bil »roparka« v resnici on, torej da je bil preoblečen v žensko.
Kladivo naj bi med begom predal pajdašu Ivanu Markoviću, da bi se z njim ubranil pred zlatarjem, ki mu je bil za petami. Markovića naj bi tudi identificirali prek sledi. Eno njegovo sled naj bi našli na kladivu, ki je ostalo v zlatarni. Sled naj bi pustil tudi na deski in dežniku. Marković naj bi se sicer predstavljal z različnimi imeni, tudi Ivan Milovanović, Samo Kolarić, Obradin Nikolić in Ivan Miroslav Marković. Ravno Markovića naj bi pred dnevi prijeli v Italiji.
20 tisoč evrov odškodnine
Je bil pa tudi Vostinić na sodišču oproščen. Sodišče je potrdilo, da ga najdena sled povezuje s krajem kaznivega dejanja, kar da je močan posredni dokaz, ne zadošča pa za »standard zunaj razumnega dvoma«. Izvedenka je sicer pojasnila, da je kljub rokavicam za seboj mogoče pustiti biološko sled, in sicer če se z rokavico prej dotaknemo svojega telesa. Kar je »roparka« tudi storila, saj so jo posnele varnostne kamere. »A ta sled vseeno dokazuje le to, da je obtoženi enkrat uporabljal to kladivo,« je izjavila sodnica Irena Škulj Gradišar. Dodala je, da na roparkinem dežniku niso našli njegovih sledi. Vostinić je pred oprostilno sodbo v priporu prebil 537 dni, zaradi česar je državo tožil za 90.700 evrov odškodnine. Pred tem je bil že večkrat obsojen – preden so mu odredili pripor, je »sedel« zaradi ropa ljubljanske poslovalnice Zlatarne Celje (po priznanju je dobil leto in deset mesecev zapora).
V tožbi je navajal, da se mu je zgodila krivica, ker je moral zaradi obtožnice, vložene zaradi Malalana, in s tem odrejenega pripora zaporno kazen zaradi Zlatarne Celje odsedeti do konca in ni imel možnosti pogojnega odpusta. V priporu mu je bilo zelo težko, v Sloveniji je bil tujec, sorodniki so bili daleč, večina v Franciji. Počutil se je tesnobno, strah ga je bilo in sram, ker so drugi mislili, da je član mednarodne kriminalne organizacije Rožnati panterji, sam pa je vedel, da je nedolžen. Pa hrana je bila slaba, porcije majhne, bilo je umazano, sploh na Povšetovi, je poudaril. Po neuradnih informacijah se je nato z državo poravnal za okoli 20.000 evrov odškodnine.