Zaradi nasilja nad nekdanjo ženo in štirimi od njunih otrok so novembra lani obsodili 61-letnega psihologa, profesorja na ljubljanski srednji šoli. Dobil je šest let in pet mesecev zapora. Ker naj bi s tremi od otrok grdo ravnala, je bila obsojena tudi njegova sedanja 48-letna žena, tudi učiteljica, ki je dobila pogojno kazen. Obramba se je na sodbo pritožila – in dosegla svoje. Višji sodniki so jo razveljavili in odredili novo sojenje. Kdaj se bo začelo, še ni jasno. Dejstvo pa je, da bo del obtožbenih očitkov v prihodnjem letu že zastaral.
Tožilstvo trdi, da se je moški od leta 2008 do 2014 psihično in fizično znašal nad takratno ženo in štirimi otroki. Ženo naj bi tepel, brcal, grabil za lase, vlekel in podobno, na koncu pa pričakoval njeno opravičilo. Zmerjal naj bi jo s prasico, kurbo, nehvaležnico, izdajalko ter ponavljal, da je duhovno nevredna in »vampirska mama«. Tudi po ločitvi naj bi mu še vedno dajala vso plačo in redno skrbela za gospodinjstvo, ki si ga je delil z novo ženo. Otroke, ki so ostali pri njem, je vozila v šolo in na dejavnosti, da je lahko ostala v stiku z njimi. Trdi, da se ga je bala in da sploh ni več znala misliti s svojo glavo. Če pa se je vendarle uprla, je sledila kazen. Trajalo je leta, preden je zbrala moč in odšla na policijo. Hudega nasilja naj bi bili deležni tudi otroci, tako od očeta, ki naj bi jih s tem »duhovno očiščeval«, kot tudi od druge žene, obtoženke. Otroke, na primer, naj bi oče postavil v vrsto, če je kdo jokal. Potem je določil krivca za jok in ga pretepel, drugi pa so morali to gledati. Ko je bil nezadovoljen s katerim od njih, naj bi se spravil nanj, ker da je »dvignil« zmaja v njem. A niti ni bilo treba, da je otrok kaj storil, zatrjuje tožilstvo. Ena od hčera je na primer pričala, kako jo je ponoči, ko je že spala, za lase zvlekel iz postelje, brcal in z njeno glavo butal ob pohištvo. Ob tem pa jo zmerjal s kurbo, prasico in smradom.
Kršena pravica do obrambe
Sodnica Polonca Valentinčič Bertoncelj zakoncema ni verjela, ko sta očitke zanikala. Opozorila je na zelo obremenjujoče izjave oškodovancev. Zaslišali so vse, razen najmlajšega sina, ki je v tako slabem psihičnem stanju, da je izvedenka to odsvetovala. Na prostor za priče je bilo vabljenih tudi več drugih oseb, a so višji sodniki zdaj dali prav obrambi, da še premalo. Menili so, da je s tem obdolžencema kršila pravico do obrambe in da je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče sicer ni dolžno izvesti kar vsakega dokaznega predloga, so zapisali: lahko ga zavrne, če je primer že jasen in razčiščen, če bi z njimi dokazovali že dokazano ali če je za zadevo dokaz brez pomena.
Valentinčič-Bertoncljevi so dali prav, ko ni zaslišala predlaganih učiteljev otrok, saj je že ravnateljica povedala, da na šoli niso zaznali, da bi bili otroci žrtve družinskega nasilja. Utemeljeno je zavrnila tudi zaslišanje učiteljev v glasbeni šoli, sosedov, znancev in prijateljev obtožencev. Iz gradiva v sodnem spisu namreč že izhaja, da z dogajanjem niso bili seznanjeni. Tudi postavitev izvedenca s področja psihiatrije za obtoženčevo nekdanjo ženo se tako kot sodnici tudi višjim sodnikom ni zdelo potrebno. Oceno njene osebnosti sta izdelali dve klinični psihologinji in iz nje ne izhaja, da bi imela duševno bolezen ali motnjo.
Na novo pred drugim sodnikom
Je pa višje sodišče menilo, da bi sodnica vendarle morala ugoditi predlogu obrambe po zaslišanju edine hčerke iz prvega zakona, ki očitno ni bila deležna nasilja. Obramba zatrjuje, da bo potrdila, da ga v njihovi družini nasploh ni bilo. Sodnica je zaslišanje zavrnila, češ da je bilo o teh okoliščinah zaslišanih že več ljudi in da je ta hči obtožencema očitno naklonjena in indoktrinirana priča (edini otrok iz prvega zakona, ki z mamo noče imeti nobenega stika). Sodišče druge stopnje se tudi ni strinjalo z odločitvijo nižjega sodišča, da ni zaslišalo dveh otrok obtožencev. Kar velja tudi za pričo, ki je bila članica obtoženčeve duhovne skupnosti, ki jo je vodil kot psiholog. Ta je bila močno vpeta tudi v življenje njegove družine. Na prvem sojenju so zaslišali tri člane: eden je pričal izrazito v prid obtoženih, višji sodniki pa so ocenili, da bi bilo dodatno pričanje lahko zelo koristno.
Zaradi umanjkanja teh zaslišanj je bilo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno, so sklenili višji sodniki, sodbo razveljavili in odredili novo sojenje. Poverili so ga drugemu sodniku, češ da je Valentinčič-Bertoncljeva, kot je razvidno iz sodbe, o primeru že zavzela stališče.
