‘Za kariero policista sem se odločil že zgodaj, v osmem razredu osnovne šole,« pravi Danijel Lorbek. Prva postaja po končani Kadetski šoli za miličnike leta 1988 je bila Ljubljana Šiška, sledita Šentilj in Maribor Tabor. V letu samostojne Slovenije konča višjo pravno šolo v Mariboru. Tema diplomske naloge: razvoj smrtne kazni v slovenski in jugoslovanski zakonodaji. Mentor je Dušan Požar, ki je kasneje kot državni tožilec neuspešno preganjal Janeza Janšo zaradi vpletenosti v trgovino z orožjem, vodstvo tožilstva je ovadbo zavrglo.
Lorbek zamenja miličniško uniformo za policijsko ter se naglo vzpenja v hierarhiji mariborske policije in leta 1998 zasede položaj v uradu načelnika Policijske uprave Maribor. Tamkajšnji policijski sindikat ga uvrsti med najboljše vodilne in vodstvene delavce. Ob prelomu tisočletja ga začnejo spoznavati tudi novinarji, ker v primeru odsotnosti tiskovnega predstavnika policijske uprave prevzame nalogo podajanja informacij medijem. Opravlja jo zelo uradniško, zapeto, v svojih izjavah je previden in skop, za dodatne neuradne informacije je bistveno bolj nedostopen kot kolegi.
Pri napredovanju v ustroju policije to, kot kaže, ni ovira, kvečjemu nasprotno. V času vstopa Slovenije v schengensko območje oktobra 2007 je že vodja sektorja mejne policije pri generalni policijski upravi. Direktor Policijske uprave Maribor postane leta 2009.
Ob prevzemu funkcije izpostavi problem huliganstva navijaške skupine Viole. »Ponovno bom poskušal vzpostaviti stik z navijaško skupino in doseči dogovor,« napove. Opaznejšega napredka pri preganjanju huliganstva ne doseže.
Kangler ga je kazensko ovadil
Obdobje njegovega direktorovanja toliko bolj zaznamujejo odmevne kriminalistične preiskave zoper mariborskega župana. Franc Kangler ne zamudi priložnosti, da ne bi stresel jeze nad Lorbkom in njegovimi podrejenimi. Trdi, da so ovadbe politični konstrukt, policistom in kriminalistom očita nestrokovnost, nezakonitost, podtikanje, ponarejanje dokumentov … Zoper Lorbka in kriminaliste vlaga ovadbe.
Lorbek v intervjuju za Večer leta 2012 ne obsodi početja bivšega in bodočega sodelavca. »Kar se nestrokovnosti tiče, bi rad poudaril, da veliko kazenskih ovadb zaradi različnih razlogov ne dobi epiloga na sodišču, česar bi se kot bivši kriminalist lahko zavedal tudi gospod župan,« pove. Ugotavlja, da Kangler s kazenskimi ovadbami izvaja pritisk na policiste ter kriminaliste in da bo »čas pokazal, kdo je imel v tem primeru prav«.
Ni protestiral, temveč je zgolj opazoval
Po mariborskih vstajah konec leta 2012, na katerih policija brutalno posreduje zoper protestnike, Kangler po pogovoru s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo odstopi z županskega položaja. Ene izmed vstaj se udeleži tudi Lorbek. Na Dnevnikovo vprašanje, zoper kaj protestira, se široko nasmehne in odvrne, da ne protestira, temveč da z vodstvenim kolegom »zgolj opazujeta«.
Kazenski pregon zoper Kanglerja v letih osorej ne doživi niti ene dokončne obsodbe. Lorbek je kljub temu zadovoljen z opravljenim policijskim delom in leta 2018 ocenjuje, da je na usodo nekaterih postopkov vplivala odločitev vrhovnega sodišča, ki je spremenilo procesno prakso.
»Z gospodom Kanglerjem imava profesionalen odnos,« zdaj odgovori na vprašanje Dnevnika. Je vlaganje tovrstnih kazenskih ovadb po vaši presoji ustrezen odziv na postopke, ki jih zakonito vodi policija? »V pravni državi ima vsakdo pravico uporabiti pravna sredstva, ki jih določa zakon. O njihovi utemeljenosti odločajo za to pristojni organi,« zapiše.
Junija 2019 – na oblasti je vlada Marjana Šarca – mora zapustiti direktorski položaj. Premestijo ga v Ljubljano na položaj svetovalca generalne direktorice policije Tatjane Bobnar, kjer uradno opravlja naloge z različnih področij dela policije, med drugim tudi migracij.
Karierno pot mu spremeni menjava oblasti. Komaj tri tedne po nastopu tretje vlade Janeza Janše prevzame vodenje uniformirane policije. To obdobje njegove kariere onečasti porast policijske represije. Najbolj odmeven eksces je zaplinjanje Ljubljane s solzivcem med protesti 5. oktobra 2021. Policisti tistega dne izstrelijo 400 plinskih nabojev in bomb, uporabljen je tudi vodni top, s katerim škropijo protestnike. Policija pridrži organizatorja protesta Zorana Stevanovića, zdaj predsednika državnega zbora.
Portal Necenzurirano zatem razkrije, da sta v operativni štab pod vodstvom Lorbka tistega dne prišla tedanji notranji minister Aleš Hojs in takratni svetovalec za nacionalno varnost Žan Mahnič. »Ocenjujemo, da je bila uporaba teh prisilnih sredstev zakonita, tudi strokovna,« Lorbek ukrepanje zagovarja v oddaji 24 ur zvečer.
Ovadilo ga je tudi vodstvo policije
V času Golobove vlade ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar naroči nadzor nad ravnanjem policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021. Poročilo je dolgo 161 strani. Niza primere nezakonitih ravnanj policije, nezakonitih pridržanj ter nesorazmerne in nezakonite uporabe prisilnih sredstev, prirejanja in ponarejanja uradnih dokumentov in neprimerne komunikacije med operativnimi štabi in policisti na terenu. Sledi kazenska prijava, ki Lorbku očita odgovornost za uporabo prekomerne policijske sile in prekoračitve pooblastil. Specializirano državno tožilstvo kazensko prijavo zavrže.
V Novem mestu 25. oktobra lani zaradi udarca v glavo umre 48-letni Aleš Šutar. Generalni direktor policije Damjan Petrič odredi nadzor nad delom policije, opravi ga Lorbek. Na novinarski konferenci 14. novembra trdi, da dva varnostnika nista imela ustrezne licence za varovanje javnih prireditev. Zaradi neustreznega postopanja policistov pred gostinskim lokalom odstopi direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič. Inšpekcijski postopek ministrstva za notranje zadeve ne potrdi Lorbkovih očitkov: nepravilnosti pri varovanju zabave v novomeškem klubu LokalPatriot ni bilo.
Po Damjanu miličniški sošolec Danijel
Oktobra lani izpolni pogoje za upokojitev. Ostane v službi. Nastop četrte vlade Janeza Janše pričaka v vodstvu policije, kjer opravlja dela in naloge višjega policijskega svetnika. Vlada ga za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenuje 4. junija, na položaju nasledi Petriča, svojega nekdanjega sošolca iz Tacna. Na policiji je zaposlen že 38 let. Ob nastopu položaja poudari, da se zaveda odgovornosti in da bo poskrbel za uspešno, strokovno in zakonito delovanje policije.
Kaj je zanj ključna vrlina dobrega policista? »Svoje delo mora opravljati zakonito, strokovno in učinkovito ter biti sposoben tudi v najzahtevnejših okoliščinah sprejemati premišljene odločitve,« pisno odgovori Lorbek. »Ob strokovnem znanju mora imeti predvsem občutek odgovornosti do ljudi in skupnosti, ki ji služi. Policijsko delo zahteva tudi empatijo, vztrajnost in sposobnost sodelovanja, saj lahko le s takšnim odnosom dolgoročno gradimo zaupanje javnosti v policijo.«
Danijel Lorbek je poročen, je oče dveh odraslih otrok in živi v občini Hoče - Slivnica.