Združevanje ministrstev za delo in gospodarstvo v Evropi ni običajna praksa, temveč izjema. Razlog je preprost: gre za področji z nasprotujočimi si interesi. Politike dela ščitijo zaposlene, gospodarska politika pa pogosto teži k fleksibilnosti in nižjim stroškom dela. Prav zato ločenost deluje kot ključna institucionalna varovalka. Njena odprava pa lahko pomeni predvsem oslabitev položaja delavcev, ki so šibkejši v tem razmerju. Na Dnevniku smo sogovornike vprašali, kaj si torej mislijo o predlogu SDS, ki v zakonu o vladi združuje resorja. Ali in zakaj je to (ne)smiselno?
dr. Anja Kopač, nekdanja ministrica za delo
»Vsaka vlada ima pravico, da si organizira delo na način, za katerega meni, da bo omogočal učinkovitejše upravljanje. V zadnjem času pa smo priča reorganizacijam, ki so bolj ideološke kot organizacijske narave. Prenos področja dela na gospodarski resor žal sodi v to kategorijo in lahko ima širše družbene posledice. V evropski praksi je združevanje področij dela in gospodarstva prej izjema kot pravilo – večina držav se zavestno odloča za ločitev prav zato, da ohranja ravnotežje med ekonomskimi cilji in varstvom pravic delavcev ter s tem tudi socialni mir. Naloga bodočega ministra za gospodarstvo in delo bo v tem pogledu izjemno zahtevna. Če tega ravnotežja v okviru socialnega dialoga ne bo uspelo vzpostaviti in ohranjati, lahko pričakujemo zaostrovanje odnosov s sindikati in širše družbene konflikte, ki bodo negativno vplivali na razvojne priložnosti. Sodobne družbe stremijo k temu, da konflikt med delom in kapitalom institucionalno upravljajo in blažijo. V Sloveniji pa se zdi, da gremo v nasprotno smer – v smer, ki lahko ta konflikt dodatno zaostri in s tem oslabi družbeno stabilnost. Pričakujemo lahko obdobje, kjer bodo izrazito družbeno vlogo ponovno imela sindikalna gibanja.«
Dr. Bogomir Kovač, ekonomist
»V Sloveniji bi morali doseči strokovni, politični konsenz in zakoličiti recimo 12 ministrstev. Golobovi so tu naredili osnovno napako, Janševa racionalizacija je zato smiselna. Združevanje vladnih resorjev je lahko del bolj integriranih upravljavskih modelov države, če to znamo in zmoremo. Ločevanje ministrstev za delo in gospodarstvo je v naravi nasprotij med delom in kapitalom in tudi priporočil Mednarodne organizacije dela (ILO). Neoliberalni ekonomski totalitarizem se nasprotno razvija v avtoritarni ekonomski nacionalistični model. Ko to cepimo z domačo »kšeftarsko« koalicijo, dileme ni. Politično nismo zreli za takšno integracijo, ki bi bila lahko ekonomsko celo smiselna. Podreditev delavskih pravic ekonomski logiki kapitala, socialne zadeve konkurenčnosti gospodarstva bo ogrozila krhki socialni dialog, obudila sindikalni boj in socialno destabilizirala državo. Politično bo to pogreb nove koalicije, tudi konkurenčnosti države. Opozicija je lahko za.«
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
»Predlagano združevanje ministrstev za delo in gospodarstvo je moč razumeti kot sporočilo o prioritetah – in te so z vidika delavcev zaskrbljujoče. Gre za področji, ki morata v demokratični družbi delovati kot protiutež: eno ščiti pravice zaposlenih, drugo zastopa interese kapitala. Ne smemo prezreti, da delavske pravice niso ovira razvoju, ampak njegov temelj. Izkušnje iz Slovenije kažejo, da se ob pritiskih po večji konkurenčnosti pogosto odpirajo vprašanja rahljanja delovnopravne zakonodaje, povečevanja atipičnih in prekarnih oblik dela ter zadrževanja rasti plač. To smo videli v razpravah o fleksibilizaciji trga dela in pri pritiskih delodajalcev glede stroškov dela. Združevanje zato povečuje tveganje, da bi takšni interesi prevladali, hkrati pa bi se oslabila vloga kolektivnih pogodb in socialnega dialoga. Takšna reorganizacija ni nevtralna, ampak lahko vodi v slabšanje delovnih pogojev in socialne varnosti, zato je ohranitev samostojnega resorja za delo še kako smiselna.«