Partnerstvo na čakanju: SD brez dokumenta, Resnica brez odločitve

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je predstavil predlog sporazuma o partnerstvu za uspešno Slovenijo, ki ga je premier Janez Janša poslal parlamentarnim strankam in poslancema narodnih skupnosti. Vlada želi z njim opoziciji ponuditi sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, še preden bi posamezni predlogi prišli v vlado.

Kot je poudaril Gorenak, namen predloga ni, da bi opozicija prevzela kakršne koli obveznosti, temveč da bi lahko pri pripravi zakonov prispevala svoje znanje. »Nikakor si ta koalicija in ta vlada ne predstavljata, da imata vse znanje in da sta najpametnejši na tem svetu,« je dejal in dodal, da želijo v proces vključiti tudi znanje opozicijskih poslancev in poslanskih skupin.

Po osnutku sporazuma bi koalicijsko usklajene zakone, ki bi se obravnavali po rednem postopku, ter omnibusne zakone podpisnicam partnerstva poslali najmanj deset dni pred obravnavo v vladi. V tem času bi lahko opozicijske stranke predlagale spremembe, dopolnitve ali svoje zakonske predloge. Gorenak je ob tem dejal, da bi si koalicija želela, da bi partnerice tako pripravljeno zakonodajo v državnem zboru tudi podprle, vendar to ne bi bila njihova obveznost.

Brez konkretnih projektov, z velikimi cilji

Predlog sporazuma je za zdaj predvsem protokol sodelovanja, saj ne vsebuje seznama konkretnih projektov. V dokumentu pa so kot širši cilji navedeni ustavne spremembe, sistemske reforme, pospešitev gospodarskega razvoja, dvig blaginje prebivalcev in izboljšanje javnofinančne slike Slovenije.

Janša je možnost takšnega sodelovanja napovedal že pred potrjevanjem ministrske ekipe v državnem zboru. Takrat je opozicijskim poslancem dejal, da je roka ponujena, za sodelovanje pa sta potrebna dva. Po njegovih besedah bi lahko bila opozicija vključena že pri delovnih osnutkih sistemskih zakonov, pomembnih za državo. Politično je ponudba pomembna tudi zaradi razmerij v državnem zboru. Vladajoča koalicija lahko pri zagotavljanju večine računa predvsem na stranko Resnica, ki je že doslej glasovala usklajeno s koalicijo.

SD: O partnerstvu ne odločamo na podlagi naslovov

Čeprav je vlada predstavila predlog kot vabilo k širšemu sodelovanju, so v SD za Dnevnik pojasnili, da za zdaj niso prejeli nobenega formalnega dokumenta ali konkretnih predlogov, na podlagi katerih bi lahko vsebinsko presojali pobudo predsednika vlade. »Vsako povabilo k dialogu jemljemo resno. V demokratični družbi je iskanje skupnih rešitev vedno boljše od političnega izključevanja. Vprašanje pa ni, ali dialog podpiramo, temveč kakšna je njegova vsebina in kakšen je namen takšne pobude,« so zapisali v SD.

Kot poudarjajo, so Socialni demokrati stranka z močnim demokratičnim ustrojem, zato imajo pri takšnih odločitvah pomembno vlogo organi stranke, predvsem predsedstvo. Ko bodo imeli pred seboj konkretno vsebino in predloge, jih bodo, pravijo, odgovorno preučili in oblikovali stališče. V SD ob tem dodajajo, da se o partnerstvih ne odloča na podlagi naslovov ali političnih sporočil, temveč na podlagi vsebine in dejanskih ciljev. Hkrati opozarjajo, da je vladajoča koalicija svoje razumevanje razvoja že nakazala s prvimi zakonskimi predlogi, ki so bili po njihovi oceni usmerjeni predvsem v davčne ugodnosti za najvišje dohodke in ne odgovarjajo na ključne razvojne izzive države. O resničnem partnerstvu za razvoj bodo zato, kot pravijo, lahko presojali šele, ko bodo videli, ali predlagani ukrepi sledijo tem ciljem.

Resnica bo odločitev sprejela prihodnji teden

Da so predlog sporazuma o partnerstvu za razvoj že prejeli, so sporočili iz Resnice. Kot so navedli, se do morebitnega podpisa za zdaj še ne morejo opredeliti. Pred odločitvijo bodo sporazum podrobno preučili, preverili njegovo vsebino ter ocenili, v kolikšni meri vključuje programska izhodišča in rešitve, za katere se zavzemajo.

Do morebitnega podpisa sporazuma naj bi se v Resnici opredelili predvidoma prihodnji torek, po zaključeni interni razpravi. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer že izrazil pripravljenost na podpis sporazuma o sodelovanju z vlado. Kot je dejal, bi si želeli partnerstva, »ki bi nas potisnilo še bolj v opozicijo«. Ob tem je poudaril, da si želijo zelo konkretnih predlogov sodelovanja in da so pripravljeni podpreti vse rešitve, ki bodo usklajene z njihovim programom.

Resnica je formalno opozicijska stranka, a je doslej v državnem zboru podprla vse predloge koalicije in ji s tem zagotavljala podporo. Prav zato je pričakovati, da bo odločitev te stranke za vlado politično najpomembnejša.

Levica ne bo sodelovala, Svoboda skeptična

V Levici so sodelovanje že zavrnili. Na družbenih omrežjih so zapisali, da ne bodo »partnerji pri razgradnji socialne države pod krinko razvoja, ki to ni«. Ob tem so poudarili, da bodo ščitili interese ljudi pred politikami desne vlade in njenih podpornikov v državnem zboru.

Tudi v Svobodi so do ponudbe izrazito zadržani. Predsednik stranke Robert Golob je že pred časom izrazil dvom o iskrenosti takšnega sodelovanja. Kot je dejal, bodo presojali dejanja nove koalicije, ta pa se po njegovem kažejo tudi v prvih zakonskih predlogih, ki jih Svoboda ni podprla.

Današnja predstavitev sporazuma bo tako pokazala, ali gre za dejanski poskus širšega parlamentarnega sodelovanja ali predvsem za politično formalizacijo razmerja z Resnico. Opozicijski odzivi za zdaj kažejo, da bo vlada zunaj kroga svojih najbližjih podpornikov težko našla veliko zaupanja.