Nepreslišano: mag. Matej Avbelj

Tako kot ni zlato vse, kar se sveti, tudi vse, kar se ne sveti, ni nujno slabo. Množične novinarske migracije v svet aktivne politike so prispevek k transparentnosti slovenskega medijskega in s tem tudi demokratičnega prostora. So žebelj v krsto subliminalne medijske propagande, skrbno zavite v celofan boja za »javno«, »neodvisno«, »nepristransko« in »svobodno« novinarstvo proti temnim neliberalnim silam. Kot že vemo, človeške prigode niso črno-bele, vsi smo iz krvi in mesa, ne le politiki, pravniki, ekonomisti, tudi novinarji. Dandanes nihče ne more več a priori uživati statusa neokrnjene avtoritete ter na njej temelječih zaupanja in legitimnosti. Vsi, tudi novinarji, si moramo svojo legitimno avtoriteto zaslužiti. S svojim trudom in delom. Ne glede na vse bolj odkrito, tudi medijsko zakrivljeno sesedanje slovenske demokracije same vase so tako morda, vsaj na dolgi rok, pred nami boljši medijski časi in s tem tudi bolj kakovostna demokracija. Ob predpostavki, seveda, da je ostalo še nekaj takih med nami, ki iskreno stavijo na svoj profesionalni trud in pošteno delo.