Zveza biodinamikov Slovenije je v sodelovanju z nekaterimi ekološkimi združenji zbrala več kot dva tisoč podpisov pod peticijo proti obveznemu cepljenju goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV). Po njihovih navedbah obstajajo indici, da lahko cepivo prehaja v mleko in meso, nadalje trdijo, da so posledice cepljenja tudi mrtvorojena teleta, teleta z deformacijami. Med drugim predlagajo izvedbo laboratorijskih analiz vzorcev mesa, mleka in mlečnih izdelkov cepljenih in necepljenih živali ter vzpostavitev sistema spremljanja stranskih učinkov cepljenja.
Cepivo samo po sebi ne more prehajati v mleko
Ker se torej po družbenih omrežjih širijo proticepilske akcije ter strah pred uživanjem mleka in mesa cepljenih živali, smo za pojasnila v zvezi s tem prosili dr. Tadeja Malovrha, odgovornega strokovnjaka za diagnostiko te bolezni na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, doktorja medicinskih znanosti s področja imunologije in profesorja na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Cepivo samo po sebi ne more prehajati v mleko. Vprašanje, ki se poraja v zvezi s tem, izhaja iz nerazumevanja principa cepljenja,« je uvodoma pojasnil profesor Malovrh in nadaljeval: »V cepivu so namreč sestavni deli nekega mikrobnega agensa (antigeni), proti kateremu želimo doseči imunsko obrambo. Po aplikaciji cepiva se na te antigene v nekaj dneh odzove imunski sistem. Rezultat takega odziva so specifična protitelesa, majhne beljakovinske molekule, ki ob vsakem ponovnem srečanju z istim divjim mikrobnim agensom, ki kasneje okuži organizem, reagirajo in ga inaktivirajo. To zagotavlja zaščito pred okužbo. Na enak način se telo brani pred vsemi mikrobnimi agensi, s katerimi se srečamo v življenju. Da bi bila zaščita učinkovita, telo poskrbi, da takšna specifična protitelesa preidejo v vse telesne tekočine. Dokažemo jih v krvi, slini, urinu, sklepni tekočini ali mleku.« Kako so protitelesa pomembna, je pripomnil sogovornik, govori dejstvo, da mora sesalski mladiček takoj po rojstvu popiti prvi izloček mlečne žleze, ki ga imenujemo kolostrum. Ta vsebuje izredno visoko količino različnih specifičnih protiteles. Pri nekaterih živalih je to pogoj, da sploh lahko preživijo po rojstvu.
Kaj pa splavi in pogini živali?
Po navedbah prof. Malovrha cepivi proti BTV, s katerima letos živali cepijo pri nas, uporabljajo tudi v drugih državah EU, kjer so z njihovo pomočjo na določenih območjih obvarovali živali pred boleznijo in gospodarskimi izgubami. Kaj pa stranski učinki? »Proizvajalec za vsako cepivo v registracijski dokumentaciji opiše neželene stranske učinke po cepljenju in v kakšnem deležu jih je pričakovati. V splošnem velja, da so pogosti neželeni stranski učinki bolečina na mestu aplikacije, slabše počutje, dvig temperature in začasen padec proizvodnih lastnosti,« je navedel imunolog in pripomnil, da stranske učinke cepljenja pogosto pripisujejo slabemu rejnemu ali zdravstvenemu stanju cepljene živali. »Predvsem moramo tukaj omeniti visoko okuženost z zajedavci in določeno prehransko patologijo,« je poudaril Malovrh.
Vprašali smo ga tudi, ali so resnične trditve o splavih kot posledici cepljenja proti BTV. Povedal je, da imamo sistem spremljanja stranskih učinkov v Sloveniji že dolgo vzpostavljen. »Ko smo leta 2016 živali prvič cepili proti BTV, smo na veterinarski fakulteti rejce pozivali, naj vsak primer abortusa prijavijo in vzorec dostavijo v laboratorij, da ugotovimo vzrok. Odziva je bilo bore malo, ugotovili pa smo, da so bili abortusi v veliki meri posledica drugih virusnih in bakterijskih okužb. Takrat smo v analizo prejeli tudi nekaj poginjenih živali po cepljenju, pri katerih smo ugotovili druge vzroke pogina,« je spomnil Tadej Malovrh. In dodal: »Rejec živali mora le poklicati veterinarja, da strokovno opiše neželeni učinek na predpisanem obrazcu in ga pošlje v obravnavo pristojnemu organu. Ker rejci te možnosti skorajda ne izrabljajo, nastajajo nepreverjeni miti in zarote o neželenih učinkih cepljenja ter drugih posegov, ki se širijo med laično javnostjo.«
S cepljenjem živalim zagotavljamo osnovno pravico do zdravja
Nasprotniki cepljenja predlagajo izvedbo laboratorijskih analiz najmanj petsto vzorcev mesa, mleka in mlečnih izdelkov cepljenih in necepljenih živali, s katerimi bi potrdili ali ovrgli sume, da cepivo proti BTV lahko prehaja v živila. »Najprej je treba opredeliti vrsto analize, s katero bi lahko potrdili ali ovrgli hipotetične dileme. Pavšalnih analiz, brez usmerjenosti, nihče ne izvaja, saj je to ne nazadnje povezano s stroški, za katere se ne ve, kdo bi jih pokril. Za nameček bi dobili rezultate, s katerimi ne bi mogli razložiti odprtih vprašanj,« je prepričan imunolog.
Tisti, ki imajo pomisleke o varnosti cepiv proti BTV, se zavzemajo tudi za možnost prostovoljnega označevanja proizvodov z vidika statusa cepljenja živali, da bi kupec vedel, ali kupuje mleko oziroma meso cepljene ali necepljene živali. Profesor Malovrh odgovarja, da ne morejo oceniti, kakšna bi bila vrednost podatka, da je neka žival cepljena. »Osebno menim, da ta podatek ne igra pomembne vloge, kajti vse rejne in tudi hišne živali je treba cepiti proti različnim povzročiteljem kužnih bolezni. S tem jim zagotavljamo osnovno pravico do zdravja,« je sklenil.
