Slovenski predsednik Borut Pahor svoj drugi predsedniški mandat zaključuje z zadnjo zunanjepolitično potjo v tujino. Na Hrvaškem bo danes sodeloval še na poslovnem forumu, potem ko se je danes, na prvi dan obiska, srečal s celotnim hrvaškim državnim vrhom. Najprisrčnejši je bil sprejem pri predsedniku Hrvaške Zoranu Milanoviću, s katerim sta kljub nerešenemu vprašanju državne meje zaradi različnih pogledov na veljavnost arbitražne razsodbe pohvalila meddržavne odnose. Po oceni obeh so ti zelo dobri, Milanović pa je dodal, da so se v zadnjih treh letih močno izboljšali.
Zadnji Pahorjev obisk na Hrvaškem in tudi njegov zadnji državniški obisk v vlogi predsednika je bil močno simboličen. Pahor se je poslavljal od države, s katero je pretežni del svoje politične kariere kot predsednik vlade in pozneje kot predsednik države poskušal najti rešitev mejnega vprašanja. Trinajst let zatem, ko sta Slovenija in Hrvaška ob švedskem posredovanju sklenili arbitražni sporazum o meji, s čimer je bila v času, ko je vlado vodil Pahor, umaknjena slovenska blokada pristopanja Hrvaške k Evropski uniji, vprašanje meje še ni rešeno. Tudi zato, ker je po objavljenih prisluhih dogovarjanj med slovensko agentko in slovenskim arbitrom hrvaška vlada pod vodstvom Zorana Milanovića leta 2015 odstopila od sporazuma.
Oba predsednika sta danes izpostavljala odlične meddržavne odnose v zadnjih letih, delno pa sta po lastnih ocenah k njim prispevala tudi sama. Pozvala sta k nadaljevanju takšnih odnosov, Pahor pa je prepričan, da bodo slej ko prej – morda ne čez noč – določila arbitražnega sporazuma tudi obveljala. »Druge alternative ni,« je dodal.
Pahor se je v svoji oceni politične zapuščine v meddržavnih odnosih spominjal predvsem dobrih plati dogovora o arbitraži s Hrvaško. Ta dogovor je po njegovem rešil vprašanje slovenske blokade Hrvaške, dosegli pa sta ga državi sami. »Rad bi, da si Slovenci in Hrvati zapomnijo eno stvar. Namreč, da pri rešitvi blokade niso bile bistvene niti Evropska unija, niti ZDA, niti Švedska kot posrednice. To vprašanje smo rešili sami, Slovenci in Hrvati, z zaupanjem, ki ga je bilo treba zgraditi,« je menil predsednik.
»Predsedniki vlad urejajo odnose, predsedniki držav ustvarjajo atmosfero. Prizadeval sem si, da bi imeli urejene odnose,« je razlagal Pahor in tudi pojasnil, da po odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma ni bil zagovornik blokiranja pristopanja južne sosede k schengnu in članstvu v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Trajna misija predsednikov
Zakaj sta v svojih funkcijah delovala tako, kot sta, je poskušal pojasniti predvsem Zoran Milanović. Oba sta imela in še imata, je dejal Milanović, »misijo braniti interese svojih držav«. Hrvaški predsednik se je spominjal svojih premierskih dni, ko je bil »prisiljen« odstopiti od arbitražnega sporazuma, kar je »razburkalo odnose«, a je nato ugotovil, da so ti z leti postajali vse boljši. Sam bi si za njuno zapuščino v meddržavnih odnosih pripisal pozitivno oceno. Milanović je sicer Slovenijo označil za najboljšo sosedo Hrvaške. Na vprašanje, ali obstaja volja za rešitev mejnega vprašanja, pa je Milanović odgovoril, da je bila Slovenija v svoji zunanji politiki velikokrat legitimno sebična, nikoli pa niso padali udarci pod pasom. K temu je dodal: »Tudi Janez Janša ni bil nikoli umazan do Hrvaške.«
Predsednik Pahor se je danes sestal tudi s predsednikom parlamenta Gordanom Jandrokovićem in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Pogovori Pahorja s sogovorniki so se vrteli tudi okoli vojne v Ukrajini, zahodnega Balkana in energetske varnosti. Na tem področju bosta Slovenija in Hrvaška kmalu podpisali sporazum o energetski solidarnosti v času izrednih razmer. K sklenitvi podobnih sporazumov med sosedami v EU je države članice že vse od poletja pozivala tudi evropska komisija. Slovenija je doslej tovrsten sporazum sklenila zgolj z Italijo.
