Pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) so izdali prvo celovito nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki predstavlja pomemben mejnik pri razvoju na podatkih temelječega spremljanja in izboljševanja kakovosti v slovenskem izobraževalnem prostoru.
Po besedah dr. Tanje Taštanoske, glavne urednice in vodje sektorja za kakovost in analize, poročilo ni zgolj pregled stanja, ampak tudi novo orodje za skupno razumevanje kakovosti, umeščanje slovenskega prostora vzgoje in izobraževanja v širšo – evropsko in globalno – zgodbo ter odskočna deska za nadaljnji razvoj. »Z njim razumemo, kje smo povezani z evropskimi cilji in kaj je specifično za slovenski prostor: kaj izhaja iz naših pričakovanj in potreb, kaj nas povezuje s skupnimi globalnimi in evropskimi zavezami,« je pojasnila glavna urednica.
Poudarila je, da prostor vzgoje in izobraževanja v Sloveniji boleha za kronično boleznijo pomanjkanja jasno opredeljenih strateških ciljev ter da poročilo predstavlja izhodišče za njihovo opredelitev in strateško razvojno načrtovanje. Nacionalno poročilo je po besedah vodje sektorja za kakovost in analize po treh desetletjih prvi tovrstni celovit dokument po prvi beli knjigi o vzgoji in izobraževanju iz leta 1995.
Skrb vzbujajoči upadi dosežkov
Iz poročila, ki vsebuje 1150 strani ter je rezultat dela 28 avtorjev in petih urednikov, med drugim izhaja, da v zadnjih dveh desetletjih naša država dosega pozitiven trend vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, kljub temu pa še ni dosežen evropski cilj vključenosti otrok v drugem starostnem obdobju. Izobraževanje na domu je od leta 2023, ko je bil osvežen zakon o osnovni šoli, v upadu, med takšnimi učenci pa je velika večina v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih.
V poročilu je izpostavljen upad dosežkov na pomembnih področjih: ob koncu obveznega izobraževanja so povprečni dosežki bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti v Sloveniji najnižji doslej, v upadu pa so tudi dosežki ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. »Ta ugotovitev ni novost, izziv izboljševanja dosežkov učencev in učenk v Sloveniji pa je prepoznala tudi delovna skupina strokovnjakov in strokovnjakinj v pripravi predlogov ukrepov, ki so umeščeni v programski dokument za razvojno načrtovanje do leta 2033,« navajajo v poročilu.
Zaostanek za nacionalnim ciljem 90 odstotkov 15-letnikov in 15-letnic, ki dosegajo temeljno raven bralne pismenosti, se je povečal, saj jih to raven dosegajo le še približno tri četrtine (74 odstotkov). Temeljno raven računalniške in informacijske pismenosti dosega le približno polovica osmošolk in osmošolcev, kar je precejšen zaostanek za evropskim ciljem. V računalniškem mišljenju so učenci in učenke v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, so pokazale mednarodne raziskave.
Majhne razlike med šolami
S tem, katero šolo v Sloveniji obiskujejo, je povezanih manj kot deset odstotkov razlik v dosežkih osnovnošolcev in osnovnošolk. Deleži razlik v dosežkih med osnovnimi šolami so med najnižjimi v mednarodnem prostoru, kar po ugotovitvah stroke kaže na enakomernost kakovosti osnovnošolske vzgoje in izobraževanja po vsej državi.
Dosežki učenk in učencev na nacionalnem preverjanju znanja so med leti stabilni, nižja uspešnost je pri doseganju višjih taksonomskih ravni znanja in tvorjenju samostojnih daljših odgovorov. Razveseljivo je, da je delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje brez dosežene srednješolske izobrazbe, v naši državi med najnižjimi v Evropski uniji. Lani je imelo doseženo srednješolsko izobrazbo 89,4 odstotka mladih odraslih, starih od 23 do 27 let.
Mednarodne raziskave so zabeležile tudi padec poročanega medvrstniškega nasilja, vendar ne med najranljivejšimi skupinami učenk in učencev. V poročilu so navedli, da je primerjava podatkov iz raziskav PIRLS, TIMSS, PISA po letih pokazala trend zaznavanja padanja medvrstniškega nasilja med učenci in učenkami pri vseh treh raziskavah, vendar pa to ne velja za najbolj prizadete učenke in učence.
V Sloveniji nižja učiteljska podpora učencem kot na tujem
V nacionalnem poročilu je vsebinsko analizirano tudi vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenkami in učenci v Sloveniji. Iz rezultatov sledi, da je zakonodaja na področju obravnave nadarjenih pomanjkljiva in neusklajena med posameznimi vzgojno-izobraževalnimi ravnmi, kar zadeva opredelitev skupine nadarjenih učencev ter delo z njimi.
Prav tako v naši državi učenke in učenci zaznavajo nižjo podporo učiteljev in učiteljic kot njihovi vrstniki in vrstnice iz drugih držav, učiteljice in učitelji pa so v raziskavi TALIS poročali, da jih je začetno izobraževanje nezadostno pripravilo na uspešno obvladovanje vedenja v razredu in jim ni ponudilo dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje.
S svojim delom je zadovoljna velika večina učiteljev, precej manj šolnikov pa je zadovoljnih s svojimi plačami. V poročilu sta izpostavljena tudi področje samoevalvacije in izziv pomanjkanja učiteljskega kadra ter tudi manko podatkov o tem.
Most med prakso, stroko in politiko
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je ob četrtkovi predstavitvi obsežnega nacionalnega poročila na Brdu pri Kranju, kjer je potekala tudi nacionalna konferenca Krepitev in evalvacija kakovosti v sistemu vzgoje in izobraževanja – KEKS, poudaril, da podatki kažejo razlike v dosežkih, odpirajo vprašanje pravičnosti, vključevanja in obremenjenosti strokovnih delavcev ter potrebo po boljši podpori šolam in vrtcem.
»Vprašanj ne smemo relativizirati ali potiskati na rob razprave. Podatki sami po sebi ne bodo izboljšali kakovosti, izboljšale jo bodo odločitve in z njimi povezane aktivnosti na ravni države ter prioritete na ravni šol in vrtcev,« je izpostavil minister.
Dodal je, da mora evalvacija postati orodje in podpora za razvoj in predvsem skupni jezik med prakso, stroko in politiko, saj da bomo le tako lahko gradili sistem, ki bo dolgoročno odporen, prilagodljiv in pravičen.