Čeprav ima ustavno sodišče za danes napovedano obravnavo o zakonu o RTV Slovenija, bodo morali pred tem sodniki odločiti o pobudah za izločitev sodnikov. Po Roku Čeferinu so na sodišču prejeli še pobude za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamun ter sodnikov Klemna Jakliča in Mateja Accetta.
Ustavno sodišče je konec februarja ob zadržanju zakona o RTV Slovenija napovedalo, da bo vsebinsko odločalo absolutno prednostno in v najkrajšem možnem času. Po zadnjih pobudah predstavnikov RTV Slovenija in državnega zbora za izločitev treh ustavnih sodnikov lahko ugotovimo, da se bo postopek odločanja o zakonu o RTV Slovenija nedvomno zavlekel.
Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad na vprašanje Dnevnika, ali bodo kar tri pobude za izločitev sodnikov vplivale na delo sodišča, odgovarja: »Vplivale bodo tako, da bo moralo sodišče najprej odločiti o vseh teh zahtevah, šele nato se bo lahko spet posvetilo vsebinski obravnavi zadeve.« Devetčlansko ustavno sodišče je o zakonu o RTVS odločalo v sestavi osmih sodnikov, ker je bil pred tem na lastno pobudo izločen sodnik Rok Čeferin. Sodniki so upoštevali dejstvo, da je bil sodnik pred nastopom funkcije zaposlen v odvetniški pisarni Čeferin, ki je sodelovala z RTV Slovenija. V preostalih treh primerih so izločitev predlagale institucije v postopku ustavne presoje.
Izločitev Neže Kogovšek Šalamun je predlagal sam predlagatelj ustavne presoje zakona o RTV Slovenija, predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, ker da je sodnica še vedno delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ta pa je sodeloval v skupini nevladnih organizacij, ki so pisale zakon o RTVS. Sodnici očitajo, da je odločala o zakonu, ki naj bi ga sama pripravljala, čeprav je direktor inštituta Iztok Šori pred nekaj dnevi pojasnil, da se Kogovšek-Šalamunova ni nikoli ukvarjala s konkretnim zakonom.
Svetliča zmotila pobuda o izločitvi Jakliča
Potezi pritožnikov je sledila poteza državnega zbora oziroma predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je vložila pobudo za izločitev sodnika Klemna Jakliča. Razlog je njegova aktivna vloga, ko se je leta 2005 odločalo o še vedno veljavnem zakonu o RTVS na referendumu. V tem primeru je prišlo do zanimivega zapleta, saj je sodnik poročevalec Rok Svetlič naslovil na državni zbor vprašanje, ali ima predsednica DZ pravno podlago oziroma »iz katere pravne podlage izhaja, da je predsednik DZ upravičen samostojno sodelovati v postopkih pred US, v katerih je državni zbor nasprotni udeleženec«. V državnem zboru pojasnjujejo, da bodo na vprašanje sodnika poročevalca odgovorili v roku treh dni, neuradno pa je slišati, da se v krogih predsednice DZ sprašujejo, ali ustavni sodnik pozna zakonodajo. Skrajno nenavadno naj bi bilo, da ustavni sodnik ne pozna pravnega načela iura novit curia (sodišče pozna pravo). Predsednik DZ je sicer po zakonu o državnem zboru predstavnik zakonodajne veje oblasti; v preteklosti je že predstavljal DZ pred sodiščem ali pa je pooblastil drugo osebo.
Drugi pravniki, ki želijo ostati neimenovani, menijo, da je Svetlič s takim vprašanjem želel namigniti, da naj predsednica DZ ne bi spoštovala procedure v državnem zboru, po kateri bi morala za pobudo o izločitvi Klemna Jakliča pridobiti soglasje ustreznega delovnega telesa. A iz krogov predsednice parlamenta ne dvomijo, da ima Urška Klakočar Zupančič legitimno pravico do zastopanja DZ v procesnih zadevah pred ustavnim sodiščem, kar je ne nazadnje potrdil tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je pred mesecem dni na pobudo predsednice DZ dovolil vpogled v spis o zakonu o RTVS. Razplet s pobudo o izločitvi nestrpno pričakujejo tudi v SDS, saj bi lahko v primeru, da bi Svetlič zavrgel pobudo predsednice Urške Klakočar Zupančič, zahtevali celo njeno zamenjavo. V SDS so govorice o tem zanikali.
Tretjo pobudo za izločitev je podal vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija. Nekdanji direktor Ukoma in nekdanji odgovorni urednik strankarske televizije Nova24TV meni, da je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto kontaminiran in torej nekvalificiran za odločanje o zakonu o RTVS, ker je pred nekaj tedni sprejel evropsko komisarko Vero Jourovo, ta pa se je pozitivno opredeljevala do novega zakona o RTVS, ki je prestal tudi glasovanje na naknadnem zakonodajnem referendumu.
Nasveti nekdanjih ustavnih sodnikov
Ob glasovanju o zadržanju izvajanja zakona o RTVS je bilo razmerje sodnikov 5 proti 3. Če bi se zgodilo, da bi bili izločeni še trije sodniki, se zastavlja vprašanje, ali bi o konkretni zadevi sodišče sploh lahko sprejelo odločitev, saj ustavni sodniki o glavnih zadevah sprejemajo odločitve z večino vseh glasov, to je z vsaj petimi glasovi. To pa praktično ne bi bilo mogoče, če bi o zakonu o RTVS razsojalo le pet sodnikov, ki imajo nasprotna stališča. Kako se bodo ustavni sodniki lotili težave, ni povsem jasno, saj o izločitvi, kot pojasnjujejo na US, odločajo brez navzočnosti sodnika, katerega izločitev se predlaga. Ena od rešitev je, opozarjajo poznavalci, da bi omogočili odločanje o izločanju sodnikov vsem ustavnim sodnikom.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic v odzivu na tegobe ustavnega sodišča odgovarja, da je izločanje sodnikov nesmiselno in zgrešeno, razen pri odločanju o individualnih pritožbah zoper sodbe, pri katerih je sodnik sodeloval. »Pri vsej drugi, tako imenovani abstraktni presoji ustavnosti zakonov in podobnega pa lahko težnja k izločanju sodnikov, ki so sami (ali organizacije, v katerih so delovali ali delujejo) že izrazili svoje mnenje o takem zakonu, pripelje prej do tega, da bo odločitev ustavnega sodišča o tem vprašanju slabša in za javnost manj prepričljiva, kot bi bila ob udeležbi vseh sodnikov. Prizadevanja nasprotujočih si strani se namesto v iskanje in prepričljivo predstavitev argumentov usmerijo v vnaprejšnje izločanje drugače mislečih iz odločanja,« meni Krivic. Nekdanji ustavni sodnik dodaja, da je jasno, da imajo vsi ustavni sodniki ob vprašanju ustavnosti zakona o RTVS že izdelane temeljne poglede na to vprašanje, zato je po njegovem nepomembno, ali se je kdo od njih prej o tem javno že izrazil.
