V središču dolgoletne sodne bitke je kontroverzni naftovod Dakota Access, ki ga je začel konglomerat Energy Transfer s sedežem v Dallasu graditi pred skoraj desetletjem. Projektu je ostro nasprotovalo pleme Standing Rock Sioux, ki je med letoma 2016 in 2017 vodilo ene največjih protestov proti fosilnim gorivom v zgodovini ZDA, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Na demonstracijah, ki jih je podpiral tudi Greenpeace, je bilo aretiranih in ranjenih na stotine ljudi, kar je pritegnilo pozornost Združenih narodov, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev suverenosti domorodcev.
Naftovod za prevoz surove nafte, pridobljene s hidravličnim lomljenjem, do rafinerij in naprej na svetovne trge, je kljub protestom začel delovati leta 2017, Energy Transfer pa je ne glede na to nadaljeval sodni pregon Greenpeacea. Očita mu orkestrirano nasilje in obrekovanje.
Potem ko je bila tožba na ameriškem zveznem sodišču zavrnjena, se je družba preusmerila na državna sodišča v Severni Dakoti, kjer nimajo urejene pravne zaščite proti t. i. strateškim tožbam zoper sodelovanje javnosti (SLAPP).
Milijarder in izvršni direktor Energy Transfer Kelcy Warren, sicer pomemben donator ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je javno večkrat dejal, da je njihov cilj ne le finančna odškodnina, temveč poslati sporočilo.
Porota je lani stopila na njegovo stran in Greenpeaceu zaradi vdora v lastnino, motenja posesti, zarote in preprečitve dostopa do lastnine naložila več kot 660 milijonov dolarjev odškodnine.
V okoljski organizaciji so se na to pritožili. Sodnik James Gion je odškodnino zdaj prepolovil, saj da je bila določena škoda zaračunana dvakrat. Ne glede na to skupna vsota ostaja visoka.
V Greenpeaceu obtožbe odločno zavračajo in vztrajajo, da so pri gibanju, ki so ga vodili ameriški staroselci, igrali manjšo in miroljubno vlogo. Pristojnim očitajo, da so zlorabili postopke, da bi jih utišali. Hkrati so nakazali, da se bodo vnovič pritožili. Večkrat so tudi ponovili, da ne morejo poravnati visoke odškodnine.
»Ta pravni boj še zdaleč ni končan,« je v izjavi za AFP dejala glavna svetovalka Greenpeace International Kristin Casper. V energetskem velikanu so na drugi strani nasprotovali prepolovitvi odškodnine.
Sodno zgodbo so zaradi potencialno daljnosežnih posledic za mobilizacijo protestov in gibanj pozorno spremljali tudi pravni strokovnjaki in druga javnost. Direktor centra za podnebno pravo na pravni fakulteti Columbia je sodbo za AFP označil kot uničujočo. »To je zelo slabo ne le za Greenpeace, ampak tudi za globalno okoljsko gibanje,« je prepričan.
Primer bi lahko imel resne posledice po vsem svetu. »Družbe, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, vlagajo milijarde v nova naftna in plinska podjetja, medtem ko širijo dezinformacije, lobirajo proti podnebnim politikam in poskušajo utišati nestrinjanje z njihovim uničujočim poslovnim modelom,« je za AFP opozorila vodja kampanje organizacije Oil Change International v ZDA Allie Rosenbluth.
