Dejal je, da se morajo vsi soočiti z novo realnostjo, tudi Evropa, za katero se je zdelo, da se je »ravnokar vrnila s počitnic, kar zadeva zgodovino«. Zbudili so jo vojna v Ukrajini, vzpon Kitajske in spremembe v Združenih državah, kamor je Merz poslal posebno sporočilo in v ta namen celo za nekaj stavkov nehal govoriti nemško. »V treh generacijah je zaupanje med partnerji in prijatelji zvezo Nato spremenilo v najmočnejše zavezništvo na svetu. Evropa se tega zaveda. V času velikih rivalstev bodo tudi Združene države dosegle limit svoje moči, če bodo nastopale same. Zveza Nato ni samo naša (evropska), ampak je tudi vaša konkurenčna prednost. Zato skupaj popravimo in oživimo čezatlantsko partnerstvo,« je rekel v angleščini.
Ameriški veleposlanik Waltz: Svet smo potegnili z roba
Prav münchenska konferenca je lani z govorom ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, izredno kritičnega do Evrope, predstavljala simbolično točko preloma v transatlantskih odnosih. Letos tako vsi čakajo, kaj bo povedal zunanji minister Marco Rubio. Govoril bo v soboto zjutraj, Vancea pa letos v bavarski prestolnici ni.
Rubia se drži sloves manj robatega govorca, je pa zvesti izvrševalec Trumpovih politik in bo po konferenci odšel na Madžarsko podpret Viktorja Orbana pred aprilskimi volitvami ter tudi na Slovaško. Po splošni oceni Rubio ne bo imel tako ostrega govora kot Vance, a tudi ne pomiritvenega. Pred odhodom iz Washingtona je dejal, da se je svet nepovratno spremenil in da se je temu treba prilagoditi, tudi v evropsko-ameriških odnosih. Precej spravljivo je dodal, da so ZDA »globoko povezane z Evropo, naši prihodnosti pa sta bili vedno povezani in vedno bosta. Torej se moramo samo pogovarjati o tem, kako bo ta prihodnost videti.«
V petek je že nastopil ameriški veleposlanik pri zvezi Nato Mike Waltz in dejal, da se svet ni znašel na robu, od tam so ga ZDA rešile s končevanjem vojn pod predsednikom Donaldom Trumpom. Obenem si prizadevajo za reformo multilateralizma in Organizacije Združenih narodov, do bo učinkovitejša – podobno kot so se lotili zveze Nato, je rekel.
Savdski zunanji minister Faisal bin Farhan Al Saud je dejal, da mnoge regije, tudi njegova, že vsaj dobro desetletje opažajo napake svetovne ureditve, za Evropo pa se zdi, da jih je začela spoznavati šele z ukrajinsko vojno. Pozdravil je globalno razpravo o ureditvi, rekoč da bi se morala začeti že prej.
Srečanje Rubio-Wang
Münchenska konferenca je vodilni tovrstni dogodek v Evropi, posvečen svetovnim političnim in varnostnim vprašanjem. Letošnja je 62. po vrsti, potekala bo do vključno nedelje, udeležuje se je okoli petdeset predsednikov držav in vlad ter petdeset voditeljev mednarodnih organizacij, skupno pa več kot tisoč udeležencev iz 115 držav. Tem na dnevnem redu je ogromno, osrednja nit bo erozija mednarodnega reda in pravil ter tradicionalnih zavezništev z vsemi izzivi vred, ki jih to prinaša.
Konferenca je tudi prizorišče vrste dvostranskih srečanj. Rubio je že napovedal, da se bo dobil z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, z njim se bosta dobila tudi danska premierka in grenlandski premier. Ameriški zunanji minister se je v petek ločeno že srečal z Merzem in s kitajskim kolegom Wang Yijem. Gotovo je bila to tudi priprava na srečanje predsednikov Trumpa in Xi Jinpinga aprila na Kitajskem.
Ostro poročilo konference
To je tudi prva konferenca po zadnji veliki ameriško-evropski zaostritvi glede Grenlandije, potem ko ameriški predsednik dolgo ni izključeval možnosti uporabe sile za njeno zavzetje, kar je storil šele prejšnji mesec v Davosu.
Zanimiv bo tudi evropski odziv v času, ko poudarjajo potrebo po večji avtonomiji stare celine in spoznavajo omejitve transatlantskega zavezništva pod Trumpovo vlado ter morda tudi dolgoročneje. Pomenljiva je vsebina münchenskega varnostnega poročila, ki ga vsako leto izdajo pred konferenco in služi kot orientacijska točka za vsebinske razprave. Izrazito kritično je do Združenih držav. Kot pišejo njegovi avtorji, so marsikje na Zahodu na pohodu politične sile, ki dajejo prednost uničevanju pred reformami in gradijo na razočaranju ljudi nad demokratičnimi institucijami ter prepričanju, da so birokratsko razbohotene in neučinkovite. »Najmogočnejši od tistih, ki s sekiro udarjajo po obstoječih pravilih in ustanovah, je predsednik ZDA Donald Trump,« piše v poročilu.
