Savdska Arabija, Rusija, Irak, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Kazahstan, Alžirija in Oman, ki sestavljajo Opec+, trenutno načrpajo skupno okoli 42 milijonov sodov nafte dnevno. Kot so države navedle v skupni izjavi, so se dogovorile, da aprila prilagodijo proizvodnjo.
Zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu po ameriških in izraelskih napadih na Iran v združenju niso omenili. Navedli so le, da so pri odločitvi upoštevali stabilne svetovne gospodarske obete in trenutne zdrave tržne temelje.
Iran je po navedbah tujih tiskovnih agencij med državami, prizadetimi v omenjenem konfliktu, največji dobavitelj nafte. Leta 2024 je zagotovil 5,2 odstotka vse na globalni ravni načrpane nafte, s čimer se je uvrstil na peto mesto lestvice največjih svetovnih dobaviteljic nafte.
Analitiki sicer poudarjajo, da ob blokadi Hormuške ožine krepitev črpanja nafte nima pravega smisla. »Na cene črnega zlata bodo vplivale geopolitične razmere in status logističnih poti, ne pa takšna sprememba načrpanih količin,« je za AFP ocenil Jorge Leon iz družbe za raziskave na področju energetike Rystad Energy.
Iran je namreč zaradi napadov v soboto zaprl Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, prek nje pa potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina.
Članice Opec+ skupaj načrpajo približno polovico vse nafte na svetu. Lani so skupno količino načrpane nafte v več korakih povečale za skupno 2,9 milijona sodov dnevno, nato pa za prvo letošnje četrtletje napovedale premor pri povečevanju.
