Iranski zunanji minister Abas Aragči je v četrtek zadovoljen zapustil omansko veleposlaništvo v Ženevi, kjer se je pogajal z obema glavnima Trumpovima sodelavcema, Stevom Witkoffom in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Na omrežju X je dejal, da je prišlo do »napredka« in da so »se zelo resno lotili vprašanj o jedrskem programu in sankcijah«. Tudi omanski zunanji minister Badr Al Busaidi, ki je bil posrednik med delegacijama, je govoril o »velikem napredku«.
V resnici nič ne kaže, da bi lahko prišlo do dogovora. Kljub temu je Aragči zadovoljen, saj si je Iran pridobil čas, tako da verjetno prihodnji teden ZDA (še) ne bodo napadle. A niti to ni gotovo. Po poročanju newyorškega dnevnika The Wall Street Journal sta Witkoff in Kushner zahtevala, da Iran izroči Združenim državam ves svoj obogateni uran in da povsem uniči tri svoje glavne jedrske objekte v Fordu, Natanzu in Isfahanu, ki so bili sicer tarča ameriških napadov junija 2025.
Pogajanja se bodo morda nadaljevala prihodnji teden, že v ponedeljek pa naj bi na Dunaju prišlo do predhodnih pogovorov tehničnih ekip s sodelovanjem strokovnjakov iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Menda zadnja priložnost za mir
Kot naj bi kazale Trumpove izjave, so ti pogovori morda zadnja priložnost, da se prepreči vojna, potem ko so ZDA v regiji, kjer imajo veliko oporišč, zbrale veliko svojih vojaških sil, tam sta tudi dve letalonosilki. Kitajska je v petek svoje državljane v Iranu pozvala, naj čim prej zapustijo to državo. Ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu podobno svetuje svojim državljanom v Izraelu, rekoč naj odidejo takoj, če mislijo, očitno zato, ker bi lahko bili tarča iranskih povračilnih napadov, kot je bil junija lani. Tudi vrsta drugih držav ukrepa podobno. Nemčija, Švedska, Finska, Srbija, Poljska, Indija in druge so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo islamsko republiko. Nekatere odsvetujejo tudi potovanja v Libanon in umikajo diplomatsko osebje iz Izraela.
Trump je 19. februarja Iranu dal »od deset do petnajst dni« za sklenitev dogovora. A ni jasno, ali naj bi šlo le za iranski jedrski program ali tudi za iranski balistični program. Vsekakor hoče Iran pogovore le o jedrskem programu, s čimer v Beli hiši niso zadovoljni.
Enako kot Obama ali kaj več?
Če se bo Trump zadovoljil s sporazumom o iranskem jedrskem programu, bo dosegel nekako tisto, kar je leta 2018 razveljavil. Gre za mednarodni jedrski sporazum z Iranom iz leta 2015, ki ga je podpisala tudi administracija Baracka Obame in je Iranu sicer dovolil bogatenje urana, a do zelo nizkih stopenj in ob strogem mehanizmu preverjanja.
Trump je z razveljavitvijo tega sporazuma preprečil vključitev Irana v mednarodno skupnost, v Teheranu pa so v odgovor na ameriški odstop in evropsko kolebanje spet začeli bogatiti uran in prišli do 60-odstotne čistosti. Tako je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali hoče Iran priti do jedrskega orožja, kar v Teheranu zanikajo.
Sicer so Iran in ZDA 6. februarja navezali dialog, ki ga je prekinila dvanajstdnevna vojna junija 2025, ko so ZDA sodelovale v izraelskih napadih na Iran. Do novih napetosti med ZDA in Iranom je prišlo letos v prvi polovici januarja, ko je oblast islamske republike v krvi zatrla proteste množic. Trump je izjavil, da bo pomagal protestnikom, kar se potem ni zgodilo.
