Električni skiroji so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer jih številni uporabljajo kot hitro, praktično in okolju prijazno prevozno sredstvo. A to je le del zgodbe: vožnja z e-skirojem  zahteva dobro ravnotežje, zbranost in hitro odzivanje, saj že trenutek nepozornosti lahko povzroči padec ali trk. Zahteva tudi spoštovanje drugih udeležencev v prometu, česar uporabniki (pre)hitrih e-skirojev pogosto ne upoštevajo in niso redki primeri, ko z načinom vožnje ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu.

Tudi v Sloveniji je slišati veliko kritik na račun samovoljnega obnašanja uporabnikov e-skirojev v prometu. Tudi statistika kaže, da tveganje uporabe e-skirojev v prometu ni zanemarljivo. Do 25. maja letos so bili vozniki e-skirojev udeleženi v 80 prometnih nesrečah, v katerih sta umrli dve osebi, 12 jih je bilo huje, 55 pa lažje poškodovanih. Podatki jasno kažejo, da se ob vse večji priljubljenosti povečuje tudi število nesreč in resnih poškodb, kar odpira vprašanja o varnosti, infrastrukturi in pravilih uporabe.

Za radikalen korak so se zdaj določili v Bruslju: belgijska prestolnica bo namreč z začetkom leta 2027 prepovedala izposojo električnih skirojev. Mestne oblasti so odločitev utemeljile predvsem z varnostnimi tveganji, preobremenjenostjo javnega prostora in vse pogostejšo zlorabo skirojev za kriminalne namene, poroča Euronews.

Po načrtih bodo ponudniki, kot sta Bolt in Dott, svoje storitve morali ukiniti, saj jim licence potečejo konec leta 2026. Bruselj bo ohranil le še sisteme izposoje koles in električnih koles, ki naj bi bila po oceni oblasti bolj nadzorovana in varnejša za uporabnike ter pešce.

Bruselj po poti Pariza, Madrida in Prage

Bruselj ni osamljen primer. V zadnjih letih se vse več evropskih mest odloča za omejevanje ali celo popolno prepoved izposoje e-skirojev. Pariz je med prvimi sprejel podobno odločitev, sledila so mu nekatera španska in srednjeevropska mesta, kot so Madrid in Praga.

Razlogi se ponavljajo: povečano število nesreč, konflikti med uporabniki in pešci, nepravilno parkiranje ter težave pri urejanju javnega prostora. Mestne oblasti pogosto poudarjajo, da so e-skiroji prinesli novo obliko mobilnosti, a hkrati tudi novo plat urbanega kaosa, ki ga obstoječa infrastruktura težko obvladuje.

Mesta ne opuščajo koncepta deljene mobilnosti, temveč ga preoblikujejo. Namesto e-skirojev vse bolj spodbujajo uporabo mestnih (električnih) koles, ki veljajo za bolj predvidljiva in manj problematična v prometu.

Priporočamo