Prostotrgovinski sporazum še ni dokončno potrjen. Potrebuje še zeleno luč evropskega parlamenta, ki pa se je januarja obrnil na Sodišče EU po razlago skladnosti sporazuma z nekaterimi določili evropskih pogodb. Tudi Poljska, ki je ob Franciji največja nasprotnica sporazuma, zaradi negativnih posledic, ki naj bi jih uvoz iz Latinske Amerike prinesel za njune kmete, je te dni napovedala sodno izpodbijanje sporazuma. Odločanje sodišča pa lahko traja tudi nekaj let, zato se je evropska komisija odločila, da bodo s 1. majem sporazum začeli prehodno izvajati.
Četrt stoletja pogajanj
Evropska komisija ter zagovornice sporazuma, kot sta Španija in Nemčija, trdijo, da bo zmanjšal odvisnost Evrope od Kitajske pri dobavi kritičnih mineralov ter da bo prosta trgovina s skoraj 300-milijonskim združenjem Argentine, Brazilije, Paragvaja, Urugvaja in Bolivije ublažila posledice, ki jih globalni trgovini prinašajo ameriške carine. Komisija ocenjuje, da se bo evropski BDP zaradi sporazuma leta 2040 dvignil za 0,05 odstotka. Se bodo pa evropska podjetja na trgu Mercosurja srečala predvsem z ostro kitajsko konkurenco, ki je tam že nekaj časa prisotna tudi z vlaganji.
Ekonomisti so manj dramatični tako od prve kot od druge strani in ocenjujejo, da bodo učinki sporazuma zelo zmerni.
O sporazumu so se pogajali 25 let in je največji, kar jih je Evropska unija sklenila v svoji zgodovini, merjeno po zmanjšanju carin. Odkar je vnovič na oblasti Donald Trump, pa je EU prostotrgovinske sporazume sklenila tudi z Indijo, Avstralijo, Mehiko in Indonezijo.
