Štiriinpetdesetletni ameriški zunanji minister je ureditev, ki je nastala po koncu hladne vojne, predstavil kot Zahodu škodljivo, temelječo na »trapasti ideji« o koncu zgodovine, ko bodo vse države postale liberalne demokracije, ko bosta nacionalno državo nadomestila globalizacija in mednarodni red. »Zahod je to vzdrževal, medtem ko so drugi to izkoriščali,« je dejal, med vrsticami pa je bilo razbrati, da ima v mislih predvsem Kitajsko, do katere je bil že kot senator vedno oster. »Skupaj smo zagrešili te napake in skupaj jih moramo odpraviti,« je rekel Rubio in našteval deindustrializacijo, odprte meje, zapostavljanje dobavnih verig. »Ne bomo vljudno spremljali zatona Zahoda,« je rekel.
Dejal je, da si ZDA želijo močno Evropo, ki se bo sposobna sama braniti. »Nočemo šibkih zaveznic, ker smo potem tudi sami šibki. ZDA hočejo zaveznice, ki jih ne bo sram zgodovine, ki ne branijo nedelujočega statusa quo, ki jih ni strah vojne, podnebnih sprememb. Amerika načrtuje novo stoletje blaginje in to želimo storiti z vami in z vsemi prijatelji,« je rekel. In nazadnje sklenil: »Včerajšnjega dne ni več. Prihodnost je neizogibna. In naša usoda čaka.«
Medtem ko je bilo sporočilo jasno – ZDA korenito spreminjajo svojo politiko in svetovni red ne glede na evropske poglede –, pa je bil nastop Rubia v Münchnu sprejet neprimerno bolje od lanskega govora ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na isti konferenci, ko je stari celini očital cenzuro, pomanjkanje demokracije in umiranje, tudi na račun migracij. Rubio je vlekel vzporednice med Evropo in ZDA, opisoval prepletenost njihovih zgodovin ter poudarjal pripadnost eni, zahodni civilizaciji, ki jo je omenjal vedno znova: »Smo del ene civilizacije … Naše usode bodo vedno prepletene. In usoda Evrope za nas ne bo nikoli nepomembna.«
Za vzajemno spoštovanje ZDA in Kitajske
Najbrž organizatorji niso po naključju takoj za Rubiem govorniškega odra namenili kitajskemu zunanjemu ministru Wang Yiju in tako mahoma dobili pogled obeh velesil, katerih tekmovanje zna najbolj zaznamovati 21. stoletje. V odnosih z ZDA se je zavzel za vzajemno spoštovanje, mirno sobivanje in sodelovanje, pri tem pa pohvalil ameriškega predsednika Trumpa, da v izjavah izraža spoštovanje do predsednika Xi Jinpinga. Njuno srečanje je predvideno aprila, ko naj bi Trump obiskal Kitajsko, o tem pa sta na petkovem srečanju v Münchnu že govorila Wang in Rubio.
Ideje o popolni ločitvi ZDA in Kitajske, ki jih je pripisal določenim krogom v ZDA, je Wang označil za nepremišljene in emocionalne. Izrekel se je za multilateralizem in podprl Organizacijo združenih narodov, ki po njegovem mnenju potrebuje reformo, a je edina te vrste na svetu in nepogrešljiva. Njenih težav ni pripisal sami organizaciji, ampak »določenim državam, ki povečujejo razlike in nestrinjanje, podžigajo blokovsko delitev in celo hladnovojno miselnost«.
Rubio je pred tem dejal, da ni za odpravo OZN, da pa potrebuje reformo, ker se je po njegovem mnenju izkazala za neučinkovito pri reševanju največjih globalnih vprašanj in konfliktov od Ukrajine do Gaze in iranskega jedrskega programa.
Wang je imel tudi sporočilo za Evropo: Kitajska ni njen tekmec, bi bilo pa »strupeno«, če bi še naprej gradili politiko na tej podmeni.
Von der Leynova za oživitev evropske klavzule o vzajemni obrambi
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila Rubieve besede o zavezanosti ZDA sodelovanju z Evropo, a je v svojem nastopu poudarila njeno potrebo po neodvisnosti, tudi v varnostnem in obrambnem pogledu. Po njenem mnenju je prišel čas, da oživimo klavzulo o vzajemni obrambi, ki je zapisana v evropskih pogodbah. »To je skupna zaveza, da bomo v primeru agresije stali drug drugemu ob strani, ali, preprosteje povedano: vsi za enega, eden za vse. V tem je smisel Evrope,« je dejala.
Pogovori o tem, kako narediti iz Evrope samozadostni obrambni steber znotraj zveze Nato po desetletjih odvisnosti od ZDA in zaspanih obrambnih politik, potekajo. En segment je evropski jedrski dežnik oziroma način, kako jedrsko orožje Francije, ki ga ima edina med članicami EU, vpeti v kolektivno obrambo Evrope. Pogovore o tem je v petek omenil tudi nemški kancler Friedrich Merz, medtem ko bo imel francoski Emmanuel Macron na to temo kmalu veliki govor.
Starmer: Nismo več Britanija iz časov brexita
Zanimivo je bilo tudi sporočilo britanskega premierja Keira Starmerja, ki je – pomenljivo – nastopil na razpravi skupaj z von der Leynovo. Ko je govoril o grožnji, ki jo po njegovi oceni Rusija predstavlja za vso Evropo, je dejal, da morata EU in Združeno kraljestvo tesneje sodelovati, saj mora stara celina stati na svojih nogah. Potem je dodal: »Danes nismo več Velika Britanija iz obdobja brexita.« In požel velik aplavz. Ni dvoma, da bo doma na to veliko odmevov s strani opozicije, ki mu očita razgrajevanje izstopa države iz EU leta 2020, sploh ker je v bavarski prestolnici še dodal, da mora Združeno kraljestvo premisliti, kje se lahko čim bolj približa enotnemu trgu EU.