ZDA imajo v Nemčiji v dvajsetih oporiščih več kot 36.000 vojakov, kar predstavlja več kot polovico vseh ameriških vojakov na stari celini. Osrednje je letalsko oporišče Ramstein, ki je pomembno vojaško vozlišče in poveljniški center za operacije v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Za zdaj ni jasno, ali je Trumpova napoved bolj muha in posledica zadnjega zbadanja z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, ki je ocenil, da je Teheran v zadnjem mesecu diplomatsko nadigral Washington, ali pa gre za resnejši premislek. To drugo ne bi bilo presenečenje, saj je Trump že proti koncu prvega mandata napovedal zmanjšanje števila ameriških vojakov v Nemčiji za 12.000, kar je takrat povezal s premajhno nemško porabo za obrambo v okviru zveze Nato. Zmanjšanja vojakov potem ni bilo.
Nemčija po sredstvih za vojsko že četrta na svetu
Zdaj so razmere bistveno drugačne. Nemčija je dvignila porabo za vojsko za četrtino, na 97 milijard evrov letno, kar je nominalno gledano največ v Evropi in četrti najvišji znesek na svetu za ZDA, Kitajsko in Rusijo. V sredo je nemški general Carsten Bauer visokim predstavnikom ameriškega obrambnega ministrstva predstavil načrte Nemčije, da postane največja konvencionalna sila v Evropi. Načrte je že prej ob razgrnitvi izrecno pozdravil namestnik ameriškega obrambnega ministra Elbridge Colby: »Predsednik Trump je povedal prav: da mora Evropa okrepiti svojo obrambo, Nato pa ne sme več biti papirnati tiger. Nemčija zdaj pri tem prevzema vodilno vlogo.«
Umik dela ameriških vojakov bi torej lahko bil tudi posledica razmišljanja, da Evropa mora prevzeti in da tudi prevzema vodilno vlogo v skrbi za lastno obrambo. ZDA že dolgo pravijo, da so ključne strateške točke zanje zdaj drugje, predvsem v Aziji.
Napaka evropskih voditeljev?
Pa vendar. Tak ameriški korak bi – skupaj s Trumpovimi trditvami, da je zveza Nato papirnati tiger, in s sejanjem dvomov o ameriški zavezanosti kolektivni obrambi znotraj zavezništva – povzročil zaskrbljenost, posebej na vzhodu Evrope, pa tudi drugje, kjer opozarjajo na rusko nevarnost. Tudi nemški načrti so navsezadnje še na papirju in trajalo bo nekaj časa, da jih uresničijo.
Evropski voditelji so na nedavnem neformalnem vrhu na Cipru razpravljali tudi o kolektivni obrambi članic EU po zgledu Nata. Ideja se krepi prav zaradi Trumpovega sejanja dvomov o zavezništvu. Toda več diplomatov je izrazilo zaskrbljenost, da je bil to napačen korak Unije. Z razpravo na najvišji evropski ravni so voditelji temi dali pretirano težo, s predstavljanjem EU kot alternative Natu pa bi lahko Združene države samo spodbudili k še resnejšemu premisleku o odhodu iz zavezništva, so diplomati povedali za Euractiv. »Če EU zares razvije mehanizem vzajemne pomoči … lahko Trump reče: saj imate svoj mehanizem skupne obrambe, zakaj torej potrebujete Nato?« je dejal eden od njih.
