Ameriški predsednik Donald Trump se je ponovno v zadnjem trenutku odločil preklicati nadaljevanje in celo poglabljanje vojne z Iranom. S svojo pogajalsko taktiko groženj in napadov ter s pomočjo posrednikov je po četrtkovem domnevnem krepkem zbližanju stališč s Teheranom zdaj zadovoljen z novim dogovorom o končanju vojne, ki bi ga po njegovih napovedih lahko podpisali že ta konec tedna, morda v Ženevi. V Iranu teh napovedi niso potrdili.
Če drži vsebina memoranduma, kakršna je v petek zakrožila v iranskih medijih, se Washington in Teheran v samih temeljih konflikta vsaj delno vračata na točko pred začetkom vojne. Šele po sklenitvi memoranduma se bodo namreč odprla pogajanja o iranskem jedrskem vprašanju.
Odloženi napad in presenečeni Netanjahu
Do preobrata je prišlo po vnovičnem katarskem posredovanju. Katarski posrednik Ali Al Tavadi je v Teheranu zbliževal stališča z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem, večkrat pa telefoniral Stevu Witkoffu in Jaredu Kushnerju, Trumpovima odposlancema, ki sta se z Iranom pogajala že pred lansko prvo in letošnjo drugo ameriško-izraelsko vojno z islamsko republiko. Trump se je nato odločil za odložitev novih napadov na Iran (razmišljal je tudi o zavzetju otoka Karg), s čimer je tlakoval pot do morebitnega dejanskega podpisa dogovora.
Čeprav Trump zagotavlja, da so ZDA dobile vse, kar so hotele, poleg tega naj bi Iran zagotovil, da ne bo izdelal jedrskega orožja, naj bi nekaj podrobnosti še čakalo na kompromis. Tako vsaj zatrjujejo v Teheranu, kjer poudarjajo, da mora vodstvo potrditi osnutek memoranduma o končanju vojne. A vendar se zdi, da je sklenitev dogovora tik pred zdajci.
Oglasil se je tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je moral biti nad sklenitvijo dogovora presečen, saj si je minule tedne z zaostrovanjem vojne v Libanonu očitno prizadeval iztiriti pogajalski proces. Netanjahu je zdaj ocenil, da se s predsednikom Trumpom strinjata, da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja. »Že več kot 30 let sem v ospredju mednarodnega boja proti iranskemu jedrskemu programu. Če ne bi bilo tega boja, bi Iran že zdavnaj imel jedrske bombe in z njimi uničil Izrael. Dokler bom predsednik vlade Izraela, se to ne bo zgodilo,« je poudaril Netanjahu.
Iranski mediji so medtem objavili podrobnosti dogovora, ki pa jih uradni Teheran ni hotel potrditi. Kaj točno, če sploh kaj, je treba v štirinajst točk obsegajočem memorandumu še spremeniti, ni znano. Po neuradnih virih naj bi se v ciljni ravnini pogajanj osredotočili še na jedrska in gospodarska vprašanja, medtem ko naj se ne bi več pogajali o iranskem raketnem programu. Da očitno razlike niso tako velike, gre sklepati tudi po Trumpovi napovedi, da se bo podpredsednik J. D. Vance udeležil podpisa sporazuma med ZDA in Iranom. Podpisan naj bi bil ta konec tedna v Evropi. Kot kraj podpisa dogovora se omenja Ženeva, slovesnost pa bi se utegnila zgoditi v nedeljo.
Kaj prinaša dogovor?
Vsebino dogovora, ki se od začetne verzije memoranduma ni bistveno spreminjal, so zdaj objavili iranski mediji. Predvideva takojšnjo in trajno prekinitev spopadov na vseh frontah, vključno z Libanonom. ZDA se z dogovorom obvezujejo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Irana in bodo spoštovale njegovo suverenost. Morska blokada iranskih pristanišč bo v celoti odpravljena v 30 dneh, v istem času naj bi se ponovno odprla tudi Hormuška ožina, in to v skladu z dogovori, ki jih bo določil Iran. V Teheranu nakazujejo, da bo sistem upravljanja določen v dogovoru z Omanom, s katerim si Iran deli geografsko skrbništvo nad ožino. Če bo to dejansko obveljalo, bi bila to (geopolitična) novost in popuščanje s strani ZDA.
Dogovor prav tako predvideva, da bodo v dveh mesecih po njegovi sklenitvi s pogajanji dosegli dogovor o končnem sporazumu o jedrskih vprašanjih in popolni odpravi primarnih in sekundarnih sankcij ZDA proti Iranu ter resolucij varnostnega sveta Združenih narodov in sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Končni sporazum bi se osredotočal izključno na usodo iranskega obogatenega urana in dejavnosti bogatenja, odpravo sankcij ter načrte za obnovo iranskega gospodarstva. Razprave o iranskem raketnem programu in podpori odporniškim skupinam bi bile dokončno izključene z dnevnega reda. Po osnutku memoranduma sodeč pa je Iran že pristal, da ne bo izdelal jedrskega orožja.
V času dvomesečnih pogajanj bodo sprostili 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, najprej polovico. Takšno vračanje zamrznjenih sredstev je kompromis: Trump je bil pod notranjepolitičnimi pritiski jastrebov, naj zamrznjenih sredstev sploh ne sprosti, medtem ko je Iran zahteval takojšnje vračilo vseh sredstev.
ZDA so v objavljeni, domnevno zadnji verziji memoranduma pristale, da bodo umaknile svoje sile z območij v bližini Irana ter odpravile sankcije na prodajo iranske nafte, petrokemijskih izdelkov in derivatov. V memorandum je vključena zahteva, da ZDA in njihovi zavezniki predložijo načrte za obnovo Irana v vrednosti vsaj 300 milijard dolarjev. Ob tem, da bi dokončni sporazum potrdili z resolucijo varnostnega sveta, memorandum še predvideva, da bo vzpostavljen nadzorni mehanizem za izvajanje sporazuma.