Vanje so se v prvem desetletju novega tisočletja kot v kakšna romarska središča zgrinjali mladi backpackerji z vodniki Lonely Planet v rokah, se tam spoznavali in družili, občasno pa v kakšnem preprosto obtičali. Ker je bil svet v njih tako preprosto lep.
Kitajska je prišla na backpackersko žurko z rahlo zamudo, a so pametni Kitajci kmalu pogruntali, kako zelo zanikrn in razpadajoč mora biti hostel, da bodo v njem mladi osvajalci sveta, medtem ko pijejo pivo in poslušajo Boba Marleyja, dobili lažen, a vseeno neprecenljiv občutek, da s prisotnostjo v tretjem svetu ustvarjajo boljšo in pravičnejšo prihodnost. Ali vsaj manj revno.