Ob tako nizki rodnosti kar sami ponujamo svojo zemljo tujcem

Kot so zapisali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, so se v Sloveniji v 100 letih generacije živorojenih več kot prepolovile. Največ rojenih je bilo leta 1923, najmanj leta 2023. Celotna stopnja rodnosti je leta 1980 zadnjič dosegla vrednost, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1), po tem letu je začela strmo upadati. Generacija z več kot 30.000 otroki je bila nazadnje rojena leta 1979. Kot rečeno, se je upad rojstev začel že v preteklem stoletju. Najbolj občutno v 80. in 90. letih, ko so se ženske pod vplivom družbenih in gospodarskih sprememb začele odločati za materinstvo v kasnejših letih starosti, kar je posledično pomenilo tudi manj otrok. S podobnimi številkami se soočajo tudi v drugih državah Evropske unije, saj je Slovenija po teh kazalnikih nekje v sredini. V nobeni članici EU rodnost ne dosega omenjene ravni za enostavno obnavljanje števila prebivalcev. Povsem drugačno podobo, kot je veljala recimo še v prvi polovici preteklega stoletja, kaže tudi podatek o deležu otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, ki v Sloveniji strmo narašča. Leta 2022 se je pri nas zunaj zakonske zveze rodilo skoraj 60 odstotkov otrok, kar je 20 odstotkov več od povprečja EU. Da bi v prihodnosti res lahko prišlo do teh številk, so demografi, kot rečeno, glasno opozarjali že v tridesetih letih preteklega stoletja. Med razloge za upadanje števila rojstev so poleg ekonomsko-socialnih dejavnikov uvrščali tudi širjenje števila umetno povzročenih splavov, okoli česar so v takratnem časopisju potekale precej ostre polemike.

Ali naj uzakonimo umor nerojenega otroka?