Združeni glasovi francoskega cesarstva

Kadar koli v roke vzamem ostanek vstopnice, se spomnim razposajenega kaosa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ne prej ne kasneje v tem svetem koncertnem prostoru nisem doživel ničesar takšnega. To je bil čas, ko so bile »zelene zamorke« po odlično sprejetih albumih Mlah (1988) in Famille Nombreuse (1991) na svojem vrhuncu, in ko je na čelu mikrofon vihtel karizmatični pevec Henlo, ki smo ga mnogi z razlogom gledali tudi kot na frankofonsko različico Shana MacGowana. Le malce manj zdržljiv je bil na svojem zloglasnem popotovanju po divji strani rock'n'rolla, je pa v svojem kratkem življenju poosebil in artikuliral prav vse, kar si pod tem načinom življenja predstavljamo – poulično brezbrižnost kot stanje zavesti.

Boemi iz predmestja Pariza