Če je kdo menil, da se je zgodba Aleksandra Vezenkova končala, ko se je po vsega eni sezoni v ligi NBA pri Sacramento Kings vrnil na staro celino k Olympiakosu, se je hudo uštel. Bolgarski krilni košarkar je pri grškem velikanu hitro nadaljeval tam, kjer je ostal pred odhodom čez lužo. Nagrada? Postal je drugi igralec v zgodovini evrolige z dvema nazivoma MVP (najkoristnejši igralec sezone, op. p.). Pred tem je to uspelo le Anthonyju Parkerju. A tu se 30-letni in 206 centimetrov visoki bolgarski reprezentant ne želi ustaviti. Sanja namreč o slavju v evroligi, kar mu v karieri še ni uspelo.
Presenečenje med
novinarskimi obveznostmi
Da so ga po sezoni 2022/23 znova izbrali za najkoristnejšega igralca sezone v evroligi, je izvedel na nekoliko poseben način. Sicer izjemno miren košarkar je med novinarskimi obveznostmi debelo pogledal, ko so v dvorano Miru in prijateljstva v Pireju vstopili lastnika kluba, brata Angelopulos, ter njegovi soigralci. A hitro mu je postalo jasno, kaj se skriva v ozadju. »Presenečenje je bilo prijetno. Mislil sem, da se bomo pogovarjali o fantazijski košarki,« se je pošalil Aleksandar Vezenkov. »Želim se zahvaliti klubu, pri katerem se vsi igralci počutimo kot velika družina. Brez vodstva kluba, trenerskega štaba, mojih soigralcev in ljudi v zaodrju kaj takšnega ne bi bilo mogoče.«
Vezenkov je bil v rednem delu evrolige s povprečjem 19,4 točke na tekmo najboljši strelec tekmovanja, a njegov prispevek v igri še bolje pokaže statistični indeks 23,1, prav tako najvišji med vsemi posamezniki na najelitnejšem evropskem klubskem košarkarskem tekmovanju. Posebno vroč je bil Vezenkov v mesecu januarju, ko je povprečno na sedmih tekmah dosegal po 23,6 točke in 6,7 skoka na tekmo. A vrhunec je prišel med 20. in 23. krogom, ko je postal prvi igralec po sezoni 2000/01, ki je imel na štirih zaporednih tekmah statistični indeks vsaj 32.
Ima bolgarski,
ciprski in grški potni list
Prve košarkarske korake je Vezenkov naredil na Cipru, kjer je odraščal. Njegov matični klub je Apoel, kjer je igral njegov oče, s košarko pa se je ukvarjala tudi njegova sestra. Pri 14 letih je prerasel tamkajšnje košarkarsko okolje in se preselil v Solun, kjer je igral v mladinskih selekcijah Arisa. V šestih sezonah je močno napredoval in na njegova vrata je potrkala slovita Barcelona. Hkrati je začel igrati za bolgarsko reprezentanco, domovino svojih staršev. Sicer ima še ciprski in grški potni list. Pot ga je nato odpeljala k Olympiakosu, kjer je naredil dokončen preboj in se uveljavil kot eden najboljših krilnih centrov v Evropi.
Logičen naslednji korak je bila liga NBA, s Sacramentom je julija 2023 sklenil triletno pogodbo v višini 20 milijonov dolarjev. A hitro je spoznal, da najmočnejša košarkarska liga na svetu, kjer so igralci na njegovem položaju izjemno eksplozivni, ni zanj. »Igranju v ligi NBA sem podredil vse. Na stranski tir sem dal prijatelje, družino, udobje igranja za enega najboljših klubov v Evropi … Ne glede na vse sem sprejel pravo odločitev. Ligo NBA preprosto moraš izkusiti, in če je ne bi, bi si očital vse življenje. Izpolnil sem svoje otroške sanje,« je pojasnil. Po sezoni ga je Sacramento v menjavi poslal v Toronto, ki je odkupil njegovo pogodbo.
Obsesija, ki jo želi uresničiti
Postal je prost igralec, njegova naslednja postaja pa je bila samoumevna. Vrnil se je v Olympiakos, klub, ki mu pomeni ogromno. S 4,1 milijona dolarjev na leto je postal tretji najbolje plačani košarkar v evroligi za Vasilijem Micićem (5,6) in Kendrickom Nunnom (5,3). Klub iz Pireja je redni del letošnje sezone sklenil z izjemnim izkupičkom 26 zmag in 12 porazov, s čimer je zasedel prvo mesto na lestvici. Vezenkov pri tem ne skriva, kakšni so cilji. »Četrtfinalna serija z Monakom bo težka. Verjamem pa, da se bomo prebili na zaključni turnir četverice, kjer pričakujem še Panathinaikos, Fenerbahče in Real Madrid,« je napovedal in znova potrdil, kaj je tisto, kar ga v karieri najbolj zanima. »Individualne nagrade mi laskajo in presrečen sem, če jih dobim, a najpomembnejše so lovorike s klubom. Prva nagrada za najkoristnejšega igralca sezone evrolige mi je pomenila veliko, saj sem bil lačen dokazovanja. Druga je posledica uživanja v vsakem trenutku, kar je prišlo z izkušnjami. Zdaj želim okusiti slast končne zmage v evrolige. To je moja obsesija, ki jo želim uresničiti.«