Natanko 969 dni. Toliko je minilo od zadnjega nastopa Neymarja v dresu z državnim grbom. Tisto gostovanje sredi oktobra 2023 v Montevideu mu ni ostalo v lepem spominu. Ne le zaradi poraza Brazilije, ampak tudi oziroma predvsem zaradi hude poškodbe. V izdihljajih prvega polčasa si je strgal križno vez in meniskus v kolenu. Za najhujši trenutek v karieri, kot je poškodbo opisal sam.
Njegova zdravstvena kartoteka je zajetna. Nabralo se je poškodb in zdaj tudi že let. Tudi med pripravami na letošnje SP je imel težave z mečno mišico, zaradi česar je izpustil pripravljalni tekmi s Panamo in Egiptom. In zaradi česar je vprašljiv njegov nastop na nedeljski tekmi z Marokom, polfinalistom zadnjega SP.
Neymar da Silva Santos Junior oziroma na kratko Neymar. Nogometni princ, ki nikoli ni postal kralj. Zapustil je Evropo, ne da bi osvojil zlato žogo. Brazilski virtuoz je finančno gledano bržkone najbolje izkoristil svoj talent, a po drugi strani se poraja vprašanje, ali je kdaj docela izkoristil ves svoj nogometni potencial. »Zgodilo se je veliko stvari, imel sem veliko poškodb, ki so me v karieri drago stale. A dosegel sem skoraj vse, o čemer sem sanjal, in celo stvari, za katere si nisem nikoli predstavljal, da jih bom dosegel,« je pred leti odgovarjal kritikom.
Zadnji ples in zadnja priložnost
V domovini je še vedno izjemno priljubljen, morda celo najbolj med vsemi aktivnimi nogometaši, kar smo lahko vnovič videli tudi ob razkritju potnikov za SP. Ko je Carlo Ancelotti izustil njegovo ime, je namreč v tej z nogometom obsedeni državi izbruhnil val navdušenja. Tisti bolj treznih glav pa so dejali, da so tam zunaj nogometaši, ki bi si bolj zaslužili mesto na letalu za ZDA, in da je sloviti Italijan z izborom Neymarja v prvi vrsti želel ugajati javnosti.
Da ga je v ekipo uvrstil na račun stare slave in starih zaslug. Glede na to, da je bil v letošnji sezoni kot član Santosa, h kateremu se je vrnil januarja 2025, več na bolniški kot pa na zelenici, bi jim težko oporekali. Kot bi težko oporekali tudi tistemu delu o zaslugah. V dresu z državnim grbom je do zdaj zbral 128 nastopov in pri tem dosegel 79 zadetkov, kar ga uvršča na sam vrh večne lestvice selecaa. Neymar 79, Pele 77, Ronaldo 62, Romario 55 … A v nasprotju z drugimi sam (še) ni dvignil pokala Julesa Rimeta. V dresu z brazilskim grbom je osvojil zgolj danes že pokojni pokal konfederacij 2013 in zlato kolajno na olimpijskih igrah 2016. Malo, premalo za ves silni medijski pomp, ki ga spremlja praktično od začetka kariere.
Štiriintridesetletnik je danes eden najresnejših kandidatov za najboljšega brazilskega nogometaša, ki mu nikoli ni uspelo osvojiti naslova svetovnega prvaka in/ali južnoameriškega prvenstva. Morda le še legendarni Zico.
Kar se tiče mundiala, Neymar dlje od četrtfinala še ni prišel. No, leta 2014 je na domačih tleh prišel do polfinala, ki pa ga je moral sam zaradi poškodbe izpustiti in je tako lahko le nemočno opazoval tisto brazilsko tragedijo proti kasnejši prvakinji Nemčiji (1:7). Štiri leta kasneje je Brazilijo v četrtfinalu zaustavila Belgija, pred štirimi leti pa Hrvaška, ki je bila srečnejša ali spretnejša pri izvajanju enajstmetrovk. Poraz, ki je Neymarja po lastnih besedah pustil paraliziranega.
Leta pa tečejo in SP 2026 tako za enega najbolj talentiranih nogometašev 21. stoletja ni le zadnji ples, ampak bržčas tudi zadnja priložnost, da svojo zapuščino vendarle obogati tudi z veliko reprezentančno lovoriko. Če bo seveda zdrav. Če …