Na Siciliji so znanstveniki odkrili izjemen primer redke sposobnosti človeškega spomina. Petnajstletni deček naj bi postal najmlajša oseba na svetu z diagnosticirano hipertimezijo (HSAM – highly superior autobiographical memory). Gre za stanje, ki omogoča skoraj popolno avtobiografsko pomnjenje lastnega življenja. Fanta, čigar identitete niso razkrili, so prvič testirali pred dvema letoma, ko je bil star 13 let. Na njegove izjemne spominske sposobnosti je opozorila njegova mati.
Spomin, ki ne pozablja ničesar
Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa in raziskovalcev, ki so primer opisali v strokovni reviji Cortex, gre za izjemno redek nevrološki fenomen, pri katerem si posameznik zapomni datume, dogodke in osebne izkušnje z izjemno natančnostjo. Spomin, ki fantu omogoča, da se spominja natančnih datumov vseh dogodkov iz svojega življenja in vsega, kar se mu je kadar koli zgodilo.
Raziskovalci so njegove odgovore preverjali z opiranjem na javne dogodke, povezane z njegovimi interesi, šolske dejavnosti ter fotografije s počitnic in potovanj.
Znanstveniki poudarjajo, da ne gre za »fotografski spomin«, temveč za specifično obliko avtobiografskega spomina, ki deluje le na področju osebnih izkušenj.
Hipertimezija je ena najredkejših oblik spomina na svetu. Doslej je bilo znanstveno potrjenih le nekaj deset primerov, večinoma pri odraslih. Primer 15-letnika s Sicilije je zato še posebno pomemben, saj gre po navedbah raziskovalcev za prvi dokumentirani primer pri tako mladem človeku. To postavlja pod vprašaj dosedanje modele razvoja avtobiografskega spomina, ki predvidevajo njegovo dozorevanje šele v poznejšem mladostništvu.
Kaj to pomeni za znanost?
Strokovnjaki menijo, da bi lahko ta primer pomagal bolje razumeti, kako deluje človeški spomin in zakaj se pri nekaterih razvije tako izjemna sposobnost.
Med ključnimi vprašanji, ki jih odpira primer, so, ali gre za prirojeno nevrološko posebnost ali za kombinacijo genetike in zgodnjih življenjskih izkušenj, ter tudi, kako možgani shranjujejo avtobiografske informacije.
Čeprav hipertimezija zveni kot izjemna supermoč, raziskave kažejo, da ima tudi svojo temno plat, saj nepozabljanje dogodkov lahko pomeni tudi večjo čustveno obremenitev.
