Dolgoletno prepričanje, da za celovito oceno zdravja srca zadostuje zgolj poznavanje ravni dobrega in slabega holesterola, se umika sodobnim medicinskim dognanjem. Najnovejše zdravstvene smernice iz Združenih držav Amerike namreč prinašajo korenito spremenjen pristop k obravnavi krvnih maščob in opozarjajo, da so tradicionalne meritve pogosto pomanjkljive pri napovedovanju srčno-žilnih zapletov.
Sodobna kardiologija vedno bolj opušča poenostavljeno delitev na HDL (lipoproteini visoke gostote) in LDL (lipoproteini nizke gostote). Čeprav LDL-holesterol ostaja pomemben dejavnik pri razvoju ateroskleroze, nove ameriške smernice, ki jih v evropskem prostoru podpirajo tudi mnogi strokovnjaki iz različnih držav, poudarjajo, da ta vrednost sama po sebi ne razkrije celotne slike pacientove ogroženosti.
Kot pojasnjujejo raziskovalci na področju presnovnih bolezni, je za natančnejšo oceno tveganja srčnega infarkta ali možganske kapi nujno upoštevati širši spekter lipidov v krvi. Zanašanje izključno na klasični lipidogram lahko namreč ustvari lažen občutek varnosti. Oseba ima lahko na videz povsem normalne vrednosti LDL-holesterola, toda njeno ožilje kljub temu pospešeno propada.
V ospredje diagnostike zato vse bolj stopajo meritve apolipoproteina B (ApoB). Ta protein je prisoten na vseh delcih, ki povzročajo nalaganje maščob v stenah žil, zato njegova raven veliko natančneje odraža dejansko tveganje. Prav tako strokovnjaki opozarjajo na nujnost merjenja lipoproteina(a) oziroma Lp(a), ki je močan in genetsko pogojen dejavnik tveganja. V nasprotju z običajnim holesterolom na Lp(a) življenjski slog ali prehrana nimata skoraj nobenega vpliva, kar pomeni, da ga je mogoče odkriti le z namenskim testiranjem.
Nove smernice prinašajo tudi spremembe pri časovnih priporočilih za testiranje. Medtem ko so bila včasih testiranja priporočena predvsem v srednjih letih ali ob sumu na povišano telesno težo, zdravniki danes svetujejo zgodnejše in bolj usmerjene presejalne teste. Zlati standard postaja priporočilo, da naj vsak odrasel posameznik vsaj enkrat v življenju, po možnosti že v zgodnji odrasli dobi, opravi meritve lipoproteina(a).
Čeprav zdrav življenjski slog in uravnotežena prehrana ostajata temelj preventive srčno-žilnih bolezni, naprednejša diagnostika omogoča bistveno bolj prilagojeno zdravstveno obravnavo. Z upoštevanjem novih smernic lahko zdravniki pravočasno prepoznajo posameznike z genetsko predispozicijo za nevarne ravni krvnih maščob in ustrezno ukrepajo veliko prej, preden nastane nepopravljiva škoda na žilah.
